O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 162)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Bomo v Sloveniji dobili 11 pokrajin?

Urša Ravnikar Šurk, 22.8.2019

LOKALNA SAMOUPRAVA

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 30-31/2019Člen 143 Ustave RS ureja povezovanje občin v pokrajine zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena. Tudi Zakon o lokalni samoupravi se sklicuje na pokrajine, vendar te zaradi političnih nesoglasij niso bile nikoli ustanovljene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Osem tez o spremembah volilnega sistema

dr. Ciril Ribičič, 23.5.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 20/20191. Zakaj mislite, da je samo absolutni prednostni glas v skladu z Ustavo? Ustava je primerjalnopravno gledano zelo zahtevna, ko določa "odločilen vpliv volivcev na dodelitev poslanskih mandatov". Takšna ureditev je strožja tudi od priporočil glede evropskih demokratičnih standardov. Ustavno sodišče razlaga ustavo tako, da mora biti izvolitev poslancev odvisna od volje volivcev, in ne tistih, ki predlagajo kandidate. Zato je določitev pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi se prednostni glasovi sploh upoštevali, ustavno suspektna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Zagata pri odpravljanju neustavnosti

Urša Ravnikar Šurk, 24.1.2019

Državni zbor in državni svet

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 4/2019Pri odpravljanju neustavnosti se napovedujejo težave, saj si poslanci niso enotni o tem, kako izvršiti odločbo ustavnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Ustavno sodišče in volilni sistem

dr. Ciril Ribičič, 10.1.2019

Državni zbor in državni svet

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 1-2/2019Ustavno sodišče je pred dvajsetimi leti zavrglo ustavno pritožbo in sprejelo pobudo za oceno ustavnosti zakona, ki je urejal glasovanje na referendumu o volilnih sistemih (odločba, št. U-I-12/97). S svojo odločbo je najprej priklicalo "mrtev" zakon k življenju, da je lahko za nazaj razglasilo, da je na že zdavnaj opravljenem referendumu zmagal večinski volilni sistem, ki ga mora državni zbor uveljaviti v šestih mesecih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Dvig plač v javnem sektorju

Urša Ravnikar Šurk, 13.12.2018

Uprava, Plače v negospodarstvu

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 48/2018Vladi so dolgo časa preglavice povzročale grožnje o stavkah javnega sektorja. V preteklih dneh sta obe strani prišli do dogovora, da bodo uslužbenci pridobili najmanj en plačni razred. Nekaterim se bodo plače izboljšale tudi za več, celo do štiri plačne razrede. Poleg sporazuma o plačah so se vlada in sindikati z dogovorom zavezali, da bodo začeli usklajevati spremembe zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in o javnih uslužbencih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Pregled dela Cerarjeve vlade

Urša Ravnikar Šurk, 6.9.2018

Vlada

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 33/2018Cerarjeva vlada je imela prvo redno sejo 18. septembra 2014. Predsednik vlade je 14. marca 2018 odstopil, po tem ko je vrhovno sodišče razveljavilo referendum o drugem tiru. V nadaljevanju je vlada opravljala le tekoče posle. Od nastopa vlade je minilo 1.280 oziroma 1.443 dni, če prištejemo še obdobje tekočih poslov. Člani so se sestali na 186 rednih in 270 dopisnih sejah, potrdili so 2.229 predpisov iz svoje pristojnosti, državni zbor jih je obravnaval in sprejel 483.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Posodobitev Zakona o lokalni samoupravi

Urša Ravnikar Šurk, 17.5.2018

LOKALNA SAMOUPRAVA

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2018Več kot eno leto po odločbi Ustavnega sodišča je v veljavo stopila novela Zakona o lokalni samoupravi. Poudarek daje združevanju in reprezentativnosti občin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

(Pre)počasno izvajanje ukrepov v boju proti korupciji

Urša Ravnikar Šurk, 10.5.2018

Uprava

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 18/2018Organizacija Greco je v svojem letnem poročilu navedla, da se pri boju proti korupciji opazi splošni napredek, a je poudarila, da v praksi postopek poteka prepočasi. Problem je treba reševati na državni in mednarodni ravni, politični voditelji pa bi morali prevzeti vodilno vlogo v tem procesu. Krog oseb, ki so najpogostejši osumljenci korupcije, tvorijo poslanci, sodniki in tožilci. Prav ti bi morali biti za zgled drugim, medtem ko naj državljani zahtevajo spoštovanje zakona in etičnih standardov. V poročilu je navedena statistika, ki opisuje napredke držav članic pri uveljavljanju priporočil organizacije Greco.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Soglasnost bančne preiskovalne komisije

Urša Ravnikar Šurk, 19.4.2018

Državni zbor in državni svet

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 15/2018Bančna preiskovalna komisija DZ je v svojem končnem poročilu navedla odgovorne za bančno luknjo, ki je ocenjena na približno 5,1 milijarde evrov. Vse od leta 2004, ko je bil predsednik vlade Janez Janša, so se v političnem in pravnem svetu vedno pogosteje pojavljali izrazi, kot so bančn
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Umotvori in neosmišljena nakladanja prepričala ESČP

dr. Vesna Bergant Rakočević, 25.1.2018

Človekove pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 3-4/2018Okrožno sodišče v Ljubljani je 19. marca 2004 v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku zagovornika, odvetnika dr. Petra Čeferina, v kazenskem postopku zaradi žalitve izvedencev kaznovalo z denarno kaznijo v znesku 150.000 slovenskih tolarjev (danes približno 625 evrov). Ta je na glavni obravnavi delo sodnih izvedencev, ki sta podala izvedenski mnenji, označil z izrazi: "neosmišljeno nakladanje", "izvedenčevi umotvori", "strokovna šibkost izvedencev", "psihiater si je pomagal s psihološkimi metodami, ki jih absolutno ne razume", "psiholog z zastarelimi psihološkimi metodami iz kamene psihološke dobe ter neznanstvenim psihodinamskim konceptom". Sodišče je ocenilo, da gre za žaljive vrednostne ocene izvedencev in za negativno vrednostno sodbo o strokovnosti izvedencev za opravljanje izvedenske funkcije, da je tak odnos do dela izvedencev podcenjevalen in da žali njuno človeško dostojanstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Izsiljevanje

dr. Ciril Ribičič, 7.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 47/2017Tisto leto, ko sem hodil na seje v Benetke na lastne stroške, slovenska vlada ni plačevala prispevka Slovenije za delovanje Beneške komisije. Takrat ni nihče opazil tega maščevalnega manevra premiera, ker ni uspel zamenjati predstavnikov Slovenije v Beneški komisiji. Danes je drugače, ker tokrat ena od držav, ki prispevajo največ v proračun Beneške komisije (večji delež, kot jim pripada po merilih, ki veljajo za druge države), grozi, da ne bo plačevala prispevka za delo Sveta Evrope. To ni dobra novica za Svet Evrope in za Evropejce, ki ESČP vidijo kot poslednje zatočišče, kadar jim njihova država krši pravice in temeljne svoboščine. Ruska federacija, ki je izgubila glasovalne pravice v Svetu Evrope zaradi zasedbe Krima, pravi, da bo zopet postala redna plačnica šele takrat, ko bo Svet Evrope ukinil sankcije in bodo člani parlamentarne skupščine iz Rusije lahko enakopravno odločali z drugimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Kriza ustavne demokracije

dr. Ciril Ribičič, 9.11.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 43/2017Na 4. kongres Svetovne konference ustavnih sodišč v Vilni (Litva) med 11. in 13. septembrom 2017, ki se ga je udeležilo 91 držav od 111 članic, sem šel z namenom, da si ustvarim oziroma obnovim vtis o tem, kako se razvija ustavna demokracija v svetu in kaj inovativnega znajo ponuditi ustavni sodniki v zakladnico razvoja človeštva na naši vsestransko pregreti Zemlji. Pokazalo se je, da to ni tako enostavno, kot sem si predstavljal. Samo na prvi pogled deluje, kot da se ustavni sodniki širom po svetu ukvarjajo s podobnimi problemi na podobne načine, da so vsi preobremenjeni in bolj ali manj učinkoviti pri nadzoru nad ustavnostjo delovanja zakonodajnih, izvršilnih in sodnih organov. Celo iz tistih uvodnih poročil, ki so temeljila na bolj površnem branju odgovorov na vprašalnik organizatorjev kongresa o uresničevanju pravne države, je izpadlo tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Referendum na drugem tiru

dr. Ciril Ribičič, 7.9.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 33/2017Povprečne evropske države temeljijo na predstavniški demokraciji. V njih ima referendum na nacionalni ravni zelo omejen domet. Le v redkih državah je referendum pomemben vzvod civilne družbe in opozicije proti uveljavitvi zakonov, ki jih sprejema parlament. Kadar je ta vpliv znaten in se nanaša na širok krog vprašanj, lahko govorimo o pol-neposredni demokraciji. Države, ki med enimi in drugimi volitvami omogočajo, da ljudstvo razveljavi zakonodajne odločitve izvoljenih predstavnikov ljudstva, so znatno bolj demokratične od drugih. Mednje spadajo predvsem Švica ter deloma Italija in Slovenija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Čakajoč na opravičilo

dr. Ciril Ribičič, 8.9.2016

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 35/2016Ustavno sodišče je že leta 2004 opozorilo na neustavnost zlorab zakonodajnega referenduma "z vlaganjem novih in novih pobud z namenom zavlačevanja zakonodajnega postopka" in terjalo od predsednika Državnega zbora, da mora v takšnih primerih "preprečiti razpis referenduma" (U-II-3/04). Leta 2011 pa je odločilo, da je za preverjanje takšne odločitve edina pravna pot naknadna ocena ustavnosti zakona, ker bi bilo vmešavanje sodstva v zakonodajni postopek neprimerno (U-I-54/09). Kljub temu je bilo pogumno od predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza, da po konzultaciji ustavnih pravnikov (ne da bi preverjal politično podporo) ni določil roka za zbiranje podpisov. Zelo verjetno bi bil ob svoj položaj, če Ustavno sodišče ne bi odobrilo njegovega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Pet proti štiri

dr. Ciril Ribičič, 19.11.2015

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 45-46/2015Pred leti je ustavno sodišče BiH s posebej tesno večino sprejelo pomembno odločitev o položaju konstitutivnih narodov. Bilo je pet proti štiri, vendar je eden od treh tujih ustavnih sodnikov, ki so skupaj s sodnikoma iz vrst Bošnjakov izglasovali odločitev, v "pritrdilnem" ločenem mnenju "odklonilno" kritiziral njeno temeljno izhodišče, po katerem je mogoče razveljaviti zakon na podlagi neskladja s preambulo ustave. Eden od petih glasov je bil torej na majavih tleh, vendar je tudi ta primer potrdil, da ostaja večina petih sodnikov, tudi če je komajda dosežena, magični ključ, ki odpira in zapira vsa vrata procesnega in vsebinskega odločanja, tudi kadar ustavno sodišče ne odloča v polni sestavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄34

Pooblastilo predstojnika za odločanje v upravnem postopku

dr. Iztok Rakar, 4.9.2014

Uprava

dr. Iztok Rakar, Pravna praksa, 34/2014Upravni postopek je skupek dejanj, ki naj privede do odločitve v upravni zadevi. V okviru organa posamezna dejanja opravljajo posamezniki, ki so tam zaposleni oziroma imenovani. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) loči dve vrsti pooblastil, in sicer pooblastilo za vodenje postopka in pooblastilo za odločanje. V individualno vodenih organih ima pooblastilo za odločanje predstojnik organa, pooblastilo za odločanje pa vključuje tudi pooblastilo za vodenje postopka. Predstojnik lahko ti dve vrsti pooblastil prenese na druge uradne osebe v organu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Konstruktivni odpoklic župana

dr. Ciril Ribičič, 12.6.2014

Uprava

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 23/2014Zamerim poslancem, da niso znali pred volitvami uresničiti zahteve vstajnikov glede uvedbe odpoklica župana. S tem bi omogočili, da takrat, ko župan izgubi temeljno zaupanje volivcev, ne bodo potrebni novi nemiri, kot smo jih spremljali v Mariboru, spopadi s policijo, materialna škoda, ranjeni in kazensko preganjani demonstranti. Zadoščalo bo preprosto zbrati podpise in obkrožiti na glasovnici boljšega županskega kandidata. Ali, kot je rekel avtor zakonskega predloga o odpoklicu župana dr. Gregor Virant: volivcem je treba omogočiti, "da v situacijah, ko jim prekipi, poprimejo za pero namesto za granitno kocko".
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄12

Ko pravna mnenja ne dohajajo izvršenih dejstev

dr. Ciril Ribičič, 27.3.2014

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 12/2014Osrednje zanimanje pri pripravah in izvedbi 98. seje Beneške komisije, ki je potekala 22. in 23. marca letos, je bilo namenjeno razmeram v Ukrajini in na Krimu. Komisija je sprejela v zvezi s tem dve mnenji: v prvem govori o skladnosti referenduma na Krimu z ustavno ureditvijo in mednarodnimi standardi, v drugem pa obravnava skladnost nove ureditve, ki naj bi omogočala Rusiji priključitev novih ozemelj na podlagi referendumskega izida in brez soglasja države, za katere ozemlje gre.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Petdeset let ustavnega sodstva v Sloveniji

dr. Ciril Ribičič, 9.1.2014

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 1/2014Nihče ni hotel opaziti, da je v teh dneh preteklo petdeset let od začetka delovanja ustavnega sodstva v Sloveniji. Pred pol stoletja je uvedba ustavnih sodišč v Jugoslaviji pomenila odstop od takratne doktrine o enotnosti oblasti in skupščinski vladavini: odtlej o ustavnosti zakonov ne more več presojati organ, ki zakone sprejema. Tudi zaradi obstoja ustavnih sodišč je postal Beograd mesto, v katerem je bilo ustanovljeno Mednarodno združenje za ustavno pravo (IACL), ki je v istem mestu pred časom zelo dostojno praznovalo trideseto obletnico. Ugledna mednarodna udeležba je bila tudi ob 50-letnici srbskega ustavnega sodišča, na kateri je med drugimi govoril predsednik Beneške komisije Gianni Buquicchio, in drugih ustavnih sodišč na območju nekdanje Jugoslavije, ki praznujejo svoje petdesetletnice. Tudi slovensko ustavno sodišče in Društvo za ustavno pravo sta bila na teh spominskih srečanjih zastopana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Dan republike

dr. Ciril Ribičič, 21.11.2013

Človekove pravice

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 45/2013Na šestindevetdeseti seji, ki je potekala od 10. do 12. oktobra 2013, je Beneška komisija med drugim ob novih zadevah obravnavala tudi uresničevanje svojih starih priporočil, na primer glede zoževanja imunitetne pravice sodnikov v Moldaviji, postopnosti spreminjanja islandske ustave in nedorečenosti predlaganih rešitev v njenem osnutku, tudi glede uvajanja kombiniranega volilnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Še o bedakih, fašistih in obsojenem Božičku

Leon Recek, 7.11.2013

Človekove pravice

Leon Recek, Pravna praksa, 42-43/2013V svoji kolumni na spletnem portalu Ius-info z dne 27. septembra 2013 se je dr. Matej Avbelj odzval na moj prispevek v PP, št. 37/2013, Bedaki, fašisti in obsojeni Božiček, v katerem sem podal kritiko njegove razlage štirih odločb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) iz njegovega članka Obsojeni Božiček. V svojem odzivu je sprejel moje stališče, da je bilo njegovo tolmačenje teh odločb napačno, a vztraja, da je odločba ljubljanskega pritožbenega sodišča v zadevi "Furlan v. Janković" nezakonita. Še več, moja kritika njegovega pisanja, ki ji utemeljenosti sicer ne odreka, naj bi zgrešila pravega naslovnika, ker se v članku ukvarjam z njegovim stališčem, ne pa z "vse kritike vredno sodbo" Višjega sodišča v Ljubljani, napake katerega sem namerno ali nenamerno spregledal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Združevanje občin

dr. Ciril Ribičič, 3.10.2013

Uprava, LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 38/2013Večina sedanjih slovenskih občin je nastala, ne da bi bili upoštevani predpisani pogoji, ob političnem pritisku od zgoraj, pogosto tudi v nasprotju z referendumskimi izidi. Kljub temu ne bi bilo prav občin združevati na enak način. Zato je bil
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Bedaki, fašisti in obsojeni Božiček

Leon Recek, 26.9.2013

Človekove pravice

Leon Recek, Pravna praksa, 37/2013V Pravni praksi, št. 34/2013, sem z zanimanjem prebral članek cenjenega dr. Mateja Avblja Obsojeni Božiček, v katerem pretresa odločbi prvo- in drugostopenjskega sodišča v kazenski zadevi "Furlan proti Jankoviću". Mojo pozornost je pritegnilo stališče, da glede politikov, katerih osebnostne pravice so zaradi okoliščine njihovega političnega udejstvovanja manj varovane in se morajo bolj umakniti svobodi izražanja, iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) izhaja, da morajo trpeti negativne in splošne vrednostne sodbe, ki se manifestirajo v oznakah, kot so fašist, idiot in prikriti nacist, uperjene ne zoper ravnanje, temveč zoper osebnost posameznika. Stališče je zanimivo v toliko, da si zasluži podrobnejšo obravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

Teritorialne spremembe slovenskih občin v kontekstu EU

dr. Iztok Rakar, 19.9.2013

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Iztok Rakar, Pravna praksa, 36/2013V razpravah o teritorialnih spremembah slovenskih občin se pogosto kot zgled navaja nekatere evropske države. Namen tega prispevka je predstaviti dogajanje in izkušnje na tem področju na ravni EU, s poudarkom na nekaterih državah, ki so za slovenski primer najbolj zanimive.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄24-25

Vroče o Madžarski

dr. Ciril Ribičič, 20.6.2013

Človekove pravice

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 24-25/2013Beneško komisijo njen predsednik Gianni Buquicchio rad označuje kot beneško gasilsko brigado ustavnega prava, ker mora večkrat na hitro poiskati odgovor na zaplet v kakšni državi, da bi odvrnila grozeče konflikte in blokade. Ob vrhunskem strokovnem sekretariatu združuje ustavnopravne strokovnjake, profesorje prava in (nekdanje) ustavne sodnike iz 59 držav (iz vseh 47 članic Sveta Evrope in še Alžirije, Brazilije, Čila, Izraela, Kazahstana, Južne Koreje, Kirgizistana, Maroka, Mehike, Peruja, Tunizije in od nedavnega tudi iz ZDA).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(4) 47(2) 46(2)
45(2) 45-46(1) 44(2) 43(2)
42-43(1) 41-42(1) 38(3) 37(3)
36(4) 36-37(1) 35(3) 35-36(1)
34(2) 33(3) 33-34(1) 32(5)
31(3) 30(2) 30-31(1) 29-30(2)
28(1) 27(1) 26(4) 25(3)
25-26(1) 24(1) 24-25(5) 23(4)
22(8) 22-23(1) 21(2) 21-22(1)
20(2) 19(5) 19-20(1) 18(4)
17(1) 17-18(3) 15(2) 15-16(2)
14(1) 14-15(1) 13(4) 12(5)
Več...

Leto objave

2019(4) 2018(6) 2017(3) 2016(1)
2015(1) 2014(4) 2013(7) 2012(8)
2011(5) 2010(5) 2009(5) 2008(6)
2007(6) 2006(6) 2005(6) 2004(9)
2003(11) 2002(20) 2001(7) 2000(10)
1999(4) 1998(10) 1997(6) 1996(7)
1995(3) 1993(1) 1992(1)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov