O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 170)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Nova strategija upravljanja državnih naložb

Urša Ravnikar Šurk, 12.12.2019

Skladi

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 48/2019Predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Gabrijel Škof, ki je funkcijo prevzel pred dvema mesecema, ocenjuje, da so se od leta 2015 do danes spremenile razmere tako v portfelju SDH kot v gospodarskem in političnem okolju, zato bi bilo strategijo treba napisati na novo. Dokument, ki ga je nekdanje vodstvo holdinga pred tremi leti poslalo ministrstvu za finance, bo nova uprava pregledala in osvežila ter nato svoja nova izhodišča prihodnje leto spet poslala ministrstvu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

25. obletnica uveljavitve EKČP v Sloveniji

Urša Ravnikar Šurk, 12.12.2019

Človekove pravice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 48/2019Akademski forum Nove univerze je 14. novembra v prostorih Evropske pravne fakultete obeležil 25. obletnico uveljavitve Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji. Moderatorju izr. prof. dr. Jerneju Letnarju Černiču so se pridružili ugledni sogovorniki, ki so razpravljali o zgodovini, aktualnih temah in prihodnosti Konvencije v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Rumeni karton

dr. Ciril Ribičič, 12.12.2019

Človekove pravice

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 48/2019ESČP se v svojih sodbah pogosto sklicuje na analize in mnenja Beneške komisije. To je eden od razlogov, da jo države rade povprašajo za pravno mnenje o tem, ali nek predpis krši evropske demokratične standarde. Razumni državniki praviloma upoštevajo kritična mnenja Beneške komisije in tako zmanjšajo možnost, da bi bile države obsojene pred ESČP. S tem se zmanjšuje število kršitev konvencijskih pravic in razbremenjuje ESČP. Zato mora biti Beneška komisija posebej pozorna na to, da so analize prepričljive in da v praksi zdržijo preizkušnjo njene napovedi glede možnosti uspeha pred ESČP. S tega vidika je izjema soglasno sprejeta sodba 5. senata ESČP, ki mu predseduje Angelika Nussdorfer (zadeva Polyakh v. Ukraine, ECLI:CE:ECHR:2019:1017JUD005881215), v kateri so evropski sodniki zapisali, da se lahko Beneška komisija za razliko od njih zadrži na splošni (abstraktni) ravni, ko presoja lustracijske ukrepe neke države, medtem ko morajo sami upoštevati vse relevantne okoliščine posameznih primerov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Župani in podžupani: analiza nedavnih mandatov in dileme iz prakse

mag. Urška Remic, 5.12.2019

LOKALNA SAMOUPRAVA

mag. Urška Remic, Pravna praksa, 47/2019Biti kandidat za župana ali občinskega svetnika je bilo konec leta 2018 aktualno v vseh 212 slovenskih občinah. Aktualno je bilo tudi za državljane, ki so na volitvah oddali glas za kandidata v svoji občini, in za tiste, ki smo bili že mesece pred tem vpeti v sistem podajanja odgovorov in mnenj v zvezi z volitvami, pa tudi kasneje v zvezi s konstituiranjem novoizvoljenih organov občine in njihovo funkcijo. V prispevku podajam pregled funkcije župana in podžupana, pristojnosti in nalog ter nekaterih njunih skupnih imenovalcev in razlik, ki jih določa zakonodaja. Čeprav podžupan ni organ občine, ima v njej pomembno vlogo. Prispevek se nanaša tudi na pregled podatkov o kandidaturah in izvolitvi županov ter na poklicno in nepoklicno opravljanje funkcije župana in podžupana z ustreznostjo zakonskih rešitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

26. Dnevi slovenske uprave

Urša Ravnikar Šurk, 7.11.2019

Uprava

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 42-43/2019Letošnji 26. Dnevi slovenske uprave so potekali 26. in 27. septembra na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani. Prvi dan je bil namenjen povabljenim udeležencem, ki so razpravljali o aktualnih temah, v sklopu drugega dneva sta potekali dve okrogli mizi. Razprave so zadevale prenormiranost države, pomembnost malih in srednjih podjetij ter problematiko sprejemanja in izvajanja predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Argument narave stvari v ustavnosodni presoji

Leon Recek, 3.10.2019

Ustavno sodišče

Leon Recek, Pravna praksa, 37/2019V odločitvah Ustavnega sodišča se večkrat pojavi argument "narava stvari". Izraz je v veliki meri vezan na stališče, da iz splošnega načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave izhaja obveznost zakonodajalca, da bistveno enake položaje obravnava enako, če pa jih ureja različno, mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. V novejših odločbah se izraz sicer opušča, nadomešča ga besedilo, da mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja. Argument narave stvari pa se v odločitvah Ustavnega sodišča pojavlja tudi zunaj navedenega sobesedila - podajam nekaj značilnih primerov take uporabe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Protestiram

dr. Ciril Ribičič, 26.9.2019

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 36/2019Razočaran pritožnik Marjan Šimunovič iz Sela pri Dobovi je prepričan, da je banka grobo kršila pogodbo, ki jo je sklenila z njim, in mu s tem povzročila zelo veliko premoženjsko škodo. Po tem, ko je bil med letoma 2009 do 2016 neuspešen pred rednimi sodišči, je vse upe polagal v Ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), poslednji zatočišči pritožnikov, ki so prepričani, da se jim je zgodila krivica. Priskrbel si je pravno pomoč ugledne odvetniške družbe, ki mu je pripravila obsežni pritožbi. Pritožba na ESČP s prilogami obsega 144 strani in se obsežno sklicuje tudi na prakso ESČP, med drugim na stališče iz zadeve Gheorghe proti Romuniji, da je dolžnost organov, ki odločajo v zadevi, da podajo jasen in izrecen odgovor na tiste strankine navedbe, ki so bistvene za izid postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Generalni sekretar LMŠ kadroval mimo SDH

Urša Ravnikar Šurk, 5.9.2019

Uprava, Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 33/2019Dne 29. avgusta je spletni portal Požareport razkril, da je 21. avgusta generalni sekretar Liste Marjana Šarca Brane Kralj poklical Ireno Prijović, prvo nadzornico Uradnega lista d.o.o., ji rekel, da "država pričakuje imenovanje Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista", in zahteval "poročanje o kadrovskem postopku njemu mimo in pred kakršnokoli komunikacijo s SDH". Prijovićeva je Kraljevo intervencijo prijavila SDH in KPK ter jo označila za "brutalno".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Bomo v Sloveniji dobili 11 pokrajin?

Urša Ravnikar Šurk, 22.8.2019

LOKALNA SAMOUPRAVA

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 30-31/2019Člen 143 Ustave RS ureja povezovanje občin v pokrajine zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena. Tudi Zakon o lokalni samoupravi se sklicuje na pokrajine, vendar te zaradi političnih nesoglasij niso bile nikoli ustanovljene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Osem tez o spremembah volilnega sistema

dr. Ciril Ribičič, 23.5.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 20/20191. Zakaj mislite, da je samo absolutni prednostni glas v skladu z Ustavo? Ustava je primerjalnopravno gledano zelo zahtevna, ko določa "odločilen vpliv volivcev na dodelitev poslanskih mandatov". Takšna ureditev je strožja tudi od priporočil glede evropskih demokratičnih standardov. Ustavno sodišče razlaga ustavo tako, da mora biti izvolitev poslancev odvisna od volje volivcev, in ne tistih, ki predlagajo kandidate. Zato je določitev pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi se prednostni glasovi sploh upoštevali, ustavno suspektna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Zagata pri odpravljanju neustavnosti

Urša Ravnikar Šurk, 24.1.2019

Državni zbor in državni svet

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 4/2019Pri odpravljanju neustavnosti se napovedujejo težave, saj si poslanci niso enotni o tem, kako izvršiti odločbo ustavnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Ustavno sodišče in volilni sistem

dr. Ciril Ribičič, 10.1.2019

Državni zbor in državni svet

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 1-2/2019Ustavno sodišče je pred dvajsetimi leti zavrglo ustavno pritožbo in sprejelo pobudo za oceno ustavnosti zakona, ki je urejal glasovanje na referendumu o volilnih sistemih (odločba, št. U-I-12/97). S svojo odločbo je najprej priklicalo "mrtev" zakon k življenju, da je lahko za nazaj razglasilo, da je na že zdavnaj opravljenem referendumu zmagal večinski volilni sistem, ki ga mora državni zbor uveljaviti v šestih mesecih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Dvig plač v javnem sektorju

Urša Ravnikar Šurk, 13.12.2018

Uprava, Plače v negospodarstvu

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 48/2018Vladi so dolgo časa preglavice povzročale grožnje o stavkah javnega sektorja. V preteklih dneh sta obe strani prišli do dogovora, da bodo uslužbenci pridobili najmanj en plačni razred. Nekaterim se bodo plače izboljšale tudi za več, celo do štiri plačne razrede. Poleg sporazuma o plačah so se vlada in sindikati z dogovorom zavezali, da bodo začeli usklajevati spremembe zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in o javnih uslužbencih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Pregled dela Cerarjeve vlade

Urša Ravnikar Šurk, 6.9.2018

Vlada

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 33/2018Cerarjeva vlada je imela prvo redno sejo 18. septembra 2014. Predsednik vlade je 14. marca 2018 odstopil, po tem ko je vrhovno sodišče razveljavilo referendum o drugem tiru. V nadaljevanju je vlada opravljala le tekoče posle. Od nastopa vlade je minilo 1.280 oziroma 1.443 dni, če prištejemo še obdobje tekočih poslov. Člani so se sestali na 186 rednih in 270 dopisnih sejah, potrdili so 2.229 predpisov iz svoje pristojnosti, državni zbor jih je obravnaval in sprejel 483.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Posodobitev Zakona o lokalni samoupravi

Urša Ravnikar Šurk, 17.5.2018

LOKALNA SAMOUPRAVA

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2018Več kot eno leto po odločbi Ustavnega sodišča je v veljavo stopila novela Zakona o lokalni samoupravi. Poudarek daje združevanju in reprezentativnosti občin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

(Pre)počasno izvajanje ukrepov v boju proti korupciji

Urša Ravnikar Šurk, 10.5.2018

Uprava

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 18/2018Organizacija Greco je v svojem letnem poročilu navedla, da se pri boju proti korupciji opazi splošni napredek, a je poudarila, da v praksi postopek poteka prepočasi. Problem je treba reševati na državni in mednarodni ravni, politični voditelji pa bi morali prevzeti vodilno vlogo v tem procesu. Krog oseb, ki so najpogostejši osumljenci korupcije, tvorijo poslanci, sodniki in tožilci. Prav ti bi morali biti za zgled drugim, medtem ko naj državljani zahtevajo spoštovanje zakona in etičnih standardov. V poročilu je navedena statistika, ki opisuje napredke držav članic pri uveljavljanju priporočil organizacije Greco.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Soglasnost bančne preiskovalne komisije

Urša Ravnikar Šurk, 19.4.2018

Državni zbor in državni svet

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 15/2018Bančna preiskovalna komisija DZ je v svojem končnem poročilu navedla odgovorne za bančno luknjo, ki je ocenjena na približno 5,1 milijarde evrov. Vse od leta 2004, ko je bil predsednik vlade Janez Janša, so se v političnem in pravnem svetu vedno pogosteje pojavljali izrazi, kot so bančn
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Umotvori in neosmišljena nakladanja prepričala ESČP

dr. Vesna Bergant Rakočević, 25.1.2018

Človekove pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 3-4/2018Okrožno sodišče v Ljubljani je 19. marca 2004 v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku zagovornika, odvetnika dr. Petra Čeferina, v kazenskem postopku zaradi žalitve izvedencev kaznovalo z denarno kaznijo v znesku 150.000 slovenskih tolarjev (danes približno 625 evrov). Ta je na glavni obravnavi delo sodnih izvedencev, ki sta podala izvedenski mnenji, označil z izrazi: "neosmišljeno nakladanje", "izvedenčevi umotvori", "strokovna šibkost izvedencev", "psihiater si je pomagal s psihološkimi metodami, ki jih absolutno ne razume", "psiholog z zastarelimi psihološkimi metodami iz kamene psihološke dobe ter neznanstvenim psihodinamskim konceptom". Sodišče je ocenilo, da gre za žaljive vrednostne ocene izvedencev in za negativno vrednostno sodbo o strokovnosti izvedencev za opravljanje izvedenske funkcije, da je tak odnos do dela izvedencev podcenjevalen in da žali njuno človeško dostojanstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Izsiljevanje

dr. Ciril Ribičič, 7.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 47/2017Tisto leto, ko sem hodil na seje v Benetke na lastne stroške, slovenska vlada ni plačevala prispevka Slovenije za delovanje Beneške komisije. Takrat ni nihče opazil tega maščevalnega manevra premiera, ker ni uspel zamenjati predstavnikov Slovenije v Beneški komisiji. Danes je drugače, ker tokrat ena od držav, ki prispevajo največ v proračun Beneške komisije (večji delež, kot jim pripada po merilih, ki veljajo za druge države), grozi, da ne bo plačevala prispevka za delo Sveta Evrope. To ni dobra novica za Svet Evrope in za Evropejce, ki ESČP vidijo kot poslednje zatočišče, kadar jim njihova država krši pravice in temeljne svoboščine. Ruska federacija, ki je izgubila glasovalne pravice v Svetu Evrope zaradi zasedbe Krima, pravi, da bo zopet postala redna plačnica šele takrat, ko bo Svet Evrope ukinil sankcije in bodo člani parlamentarne skupščine iz Rusije lahko enakopravno odločali z drugimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Kriza ustavne demokracije

dr. Ciril Ribičič, 9.11.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 43/2017Na 4. kongres Svetovne konference ustavnih sodišč v Vilni (Litva) med 11. in 13. septembrom 2017, ki se ga je udeležilo 91 držav od 111 članic, sem šel z namenom, da si ustvarim oziroma obnovim vtis o tem, kako se razvija ustavna demokracija v svetu in kaj inovativnega znajo ponuditi ustavni sodniki v zakladnico razvoja človeštva na naši vsestransko pregreti Zemlji. Pokazalo se je, da to ni tako enostavno, kot sem si predstavljal. Samo na prvi pogled deluje, kot da se ustavni sodniki širom po svetu ukvarjajo s podobnimi problemi na podobne načine, da so vsi preobremenjeni in bolj ali manj učinkoviti pri nadzoru nad ustavnostjo delovanja zakonodajnih, izvršilnih in sodnih organov. Celo iz tistih uvodnih poročil, ki so temeljila na bolj površnem branju odgovorov na vprašalnik organizatorjev kongresa o uresničevanju pravne države, je izpadlo tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Referendum na drugem tiru

dr. Ciril Ribičič, 7.9.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 33/2017Povprečne evropske države temeljijo na predstavniški demokraciji. V njih ima referendum na nacionalni ravni zelo omejen domet. Le v redkih državah je referendum pomemben vzvod civilne družbe in opozicije proti uveljavitvi zakonov, ki jih sprejema parlament. Kadar je ta vpliv znaten in se nanaša na širok krog vprašanj, lahko govorimo o pol-neposredni demokraciji. Države, ki med enimi in drugimi volitvami omogočajo, da ljudstvo razveljavi zakonodajne odločitve izvoljenih predstavnikov ljudstva, so znatno bolj demokratične od drugih. Mednje spadajo predvsem Švica ter deloma Italija in Slovenija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Čakajoč na opravičilo

dr. Ciril Ribičič, 8.9.2016

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 35/2016Ustavno sodišče je že leta 2004 opozorilo na neustavnost zlorab zakonodajnega referenduma "z vlaganjem novih in novih pobud z namenom zavlačevanja zakonodajnega postopka" in terjalo od predsednika Državnega zbora, da mora v takšnih primerih "preprečiti razpis referenduma" (U-II-3/04). Leta 2011 pa je odločilo, da je za preverjanje takšne odločitve edina pravna pot naknadna ocena ustavnosti zakona, ker bi bilo vmešavanje sodstva v zakonodajni postopek neprimerno (U-I-54/09). Kljub temu je bilo pogumno od predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza, da po konzultaciji ustavnih pravnikov (ne da bi preverjal politično podporo) ni določil roka za zbiranje podpisov. Zelo verjetno bi bil ob svoj položaj, če Ustavno sodišče ne bi odobrilo njegovega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Pet proti štiri

dr. Ciril Ribičič, 19.11.2015

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 45-46/2015Pred leti je ustavno sodišče BiH s posebej tesno večino sprejelo pomembno odločitev o položaju konstitutivnih narodov. Bilo je pet proti štiri, vendar je eden od treh tujih ustavnih sodnikov, ki so skupaj s sodnikoma iz vrst Bošnjakov izglasovali odločitev, v "pritrdilnem" ločenem mnenju "odklonilno" kritiziral njeno temeljno izhodišče, po katerem je mogoče razveljaviti zakon na podlagi neskladja s preambulo ustave. Eden od petih glasov je bil torej na majavih tleh, vendar je tudi ta primer potrdil, da ostaja večina petih sodnikov, tudi če je komajda dosežena, magični ključ, ki odpira in zapira vsa vrata procesnega in vsebinskega odločanja, tudi kadar ustavno sodišče ne odloča v polni sestavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄34

Pooblastilo predstojnika za odločanje v upravnem postopku

dr. Iztok Rakar, 4.9.2014

Uprava

dr. Iztok Rakar, Pravna praksa, 34/2014Upravni postopek je skupek dejanj, ki naj privede do odločitve v upravni zadevi. V okviru organa posamezna dejanja opravljajo posamezniki, ki so tam zaposleni oziroma imenovani. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) loči dve vrsti pooblastil, in sicer pooblastilo za vodenje postopka in pooblastilo za odločanje. V individualno vodenih organih ima pooblastilo za odločanje predstojnik organa, pooblastilo za odločanje pa vključuje tudi pooblastilo za vodenje postopka. Predstojnik lahko ti dve vrsti pooblastil prenese na druge uradne osebe v organu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Konstruktivni odpoklic župana

dr. Ciril Ribičič, 12.6.2014

Uprava

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 23/2014Zamerim poslancem, da niso znali pred volitvami uresničiti zahteve vstajnikov glede uvedbe odpoklica župana. S tem bi omogočili, da takrat, ko župan izgubi temeljno zaupanje volivcev, ne bodo potrebni novi nemiri, kot smo jih spremljali v Mariboru, spopadi s policijo, materialna škoda, ranjeni in kazensko preganjani demonstranti. Zadoščalo bo preprosto zbrati podpise in obkrožiti na glasovnici boljšega županskega kandidata. Ali, kot je rekel avtor zakonskega predloga o odpoklicu župana dr. Gregor Virant: volivcem je treba omogočiti, "da v situacijah, ko jim prekipi, poprimejo za pero namesto za granitno kocko".
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(7) 47(3) 46(2)
45(2) 45-46(1) 44(2) 43(2)
42-43(2) 41-42(1) 38(3) 37(4)
36(5) 36-37(1) 35(3) 35-36(1)
34(2) 33(4) 33-34(1) 32(5)
31(3) 30(2) 30-31(1) 29-30(2)
28(1) 27(1) 26(4) 25(3)
25-26(1) 24(1) 24-25(5) 23(4)
22(8) 22-23(1) 21(2) 21-22(1)
20(2) 19(5) 19-20(1) 18(4)
17(1) 17-18(3) 15(2) 15-16(2)
14(1) 14-15(1) 13(4) 12(5)
Več...

Leto objave

2019(12) 2018(6) 2017(3) 2016(1)
2015(1) 2014(4) 2013(7) 2012(8)
2011(5) 2010(5) 2009(5) 2008(6)
2007(6) 2006(6) 2005(6) 2004(9)
2003(11) 2002(20) 2001(7) 2000(10)
1999(4) 1998(10) 1997(6) 1996(7)
1995(3) 1993(1) 1992(1)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov