O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 167)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

(Raz)druženi v boju proti korupciji - kje smo in kam gremo?

dr. Alma Sedlar, 5.12.2019

Uprava

dr. Alma Sedlar, Pravna praksa, 47/2019Ob devetem decembru, mednarodnem dnevu boja proti korupciji, so v številnih državah organizirani dogodki, katerih namen je opozoriti javnost na družbeni problem korupcije in na pomen boja proti njej. Osrednja tema letošnjega dneva je opolnomočenje mladih kot bodočih voditeljev in znanilcev sprememb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

O implementaciji Vodilnih načel pri iskanju izginulih oseb

Ana Srovin Coralli, 21.11.2019

Uprava

Ana Srovin-Coralli, Pravna praksa, 45/2019Najmlajši izmed pogodbenih organov ZN za človekove pravice, Komite za prisilna izginotja (Komite), je letos aprila dosegel sporazum o končni vsebini Vodilnih načel pri iskanju izginulih oseb (Vodilna načela).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Javno sojenje in objava osebnih podatkov v medijih

Sonja Strle, 11.10.2019

JAVNO OBVEŠČANJE, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 38-39/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede osebnih podatkov, ki zaradi javnosti sojenja pridejo do določenih medijev. Ali posameznik od medijev, ki take osebne podatke objavijo, lahko zahteva popoln izbris? Ali se mediji pri tem lahko sklicujejo na javni interes in posledično ne izbrišejo osebnih podatkov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Država mora ozdraviti svoj odnos do duševnega zdravja!

Peter Svetina, 19.9.2019

Človekove pravice, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Peter Svetina, Pravna praksa, 34-35/2019Najbrž bo to zvenelo precej čudno, a sploh ni najslabši možni scenarij, če ti oblast kar najodločneje oponira - ne, najbolj trdovratni in zato praviloma tudi največji izzivi navadno segajo na polje oblastne ravnodušnosti. To trdim kot državni (!) funkcionar. Na to pot sem stopil šele pred nekaj meseci, potem ko sem pred izvoljenimi predstavniki vsega ljudstva prisegel, da bom varoval človekove pravice in temeljne svoboščine, da bom svoje delo opravljal vestno in nepristransko ter pri tem spoštoval načela pravičnosti in dobrega upravljanja, pa tudi da bom opravljal svojo nalogo na podlagi ustave in zakona. In čeprav ne dvomim, da bi se lahko našel marsikdo, ki bi trdil, da je (bilo) veliko bolj dramatično na lastni koži občutiti aktivno oblastno represijo, nič manj tudi ne dvomim, da bi moji izhodiščni navedbi zgoraj brez zadržkov pritrdil marsikateri navaden državljan, naveličan brezplodnega iskanja svoje pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Policijsko evidentiranje ustavljenih vozil

Sonja Strle, 6.6.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 21-22/2019Pobudnik je Informacijskega pooblaščenca (IP) vprašal, ali je dopustno, da Policija evidentira ustavljena in pregledana vozila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Komentar Ustave Republike Slovenije - nov nepogrešljiv pravniški pripomoček

dr. Jadranka Sovdat, 9.5.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kultura in umetnost

dr. Jadranka Sovdat, Pravna praksa, 17-18/2019Nova univerza je izdala nov, posodobljen Komentar Ustave Republike Slovenije. Uredniški svet, ki ga sestavljajo trije nekdanji predsedniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije, prof. dr. Peter Jambrek, prof. dr. Lovro Šturm in prof. dr. Janez Čebulj, se je odločil, da Komentar poslej izhaja v dveh delih, pri čemer prvi obravnava ustavno materijo z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugi pa z vidika državne ureditve, torej z vidikov dveh osrednjih vsebin vsake sodobne ustave demokratične države. Uredniško delo je poslej zaupano prof. dr. Mateju Avblju, ki je skupaj s številnimi drugimi uglednimi pravnimi strokovnjaki poskrbel za to, da imamo pred seboj spet odlično znanstveno monografijo; tokrat v knjižni in elektronski različici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Prostovoljni gasilec se je poškodoval na intervenciji

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.4.2019

Požarna varnost, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 15/2019Imamo zaposlenega delavca, ki je prostovoljni gasilec. Na intervenciji se je poškodoval, zato je v bolniškem staležu. • Kdo nosi stroške bolniškega nadomestila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Prepoved diskriminacije na podlagi verske pripadnosti in (še) dopustna ureditev praznikov

Zoran Skubic, 4.4.2019

Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 14/2019Avstrijsko vrhovno sodišče je bilo pred nedavnim v luči Direktive 2000/78 in Listine EU o temeljnih pravicah (LEUTP) na podlagi zahtevka v višini 110 evrov soočeno z vprašanjem, vrednim 600 milijonov evrov. In to vsako leto. Pri tem je šlo za dilemo, do katere mere utegne biti nacionalna zakonodaja, ki ureja področje praznikov in s tem dela prostih dni, še dopustno diskriminatorna, in to na podlagi enega od najintimnejših človeških prepričanj - verske pripadnosti. Je torej dopustno, da imajo pripadniki določenih, čeprav manjšinskih verskih ločin vsako leto pravico do dodatnega dela prostega dneva, posvečenega izpolnjevanju verskih dolžnosti na ta, za to ločino posebej pomemben verski praznik? Odgovor Sodišča (EU) je bil - potrdilen. A ne na način, kot je to trenutno (še) urejeno v področnem avstrijskem zakonu ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Zgodovinska prelomnica pri zaščiti žvižgačev v EU

dr. Alma Sedlar, 28.3.2019

Uprava, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Alma Sedlar, Pravna praksa, 13/2019Začasni sporazum o predlogu EU direktive o zaščiti žvižgačev (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti posameznikov, ki poročajo o kršitvah zakonodaje EU), ki so ga sredi marca po napornih pogajanjih sklenili Evropski parlament, Evropski svet in Evropska komisija, predstavlja po oceni nevladne organizacije Transparency International zgodovinsko prelomnico na področju zaščite žvižgačev - posameznikov in posameznic, ki razkrivajo nepravilnosti v javnem interesu. Direktiva, ki se bo nanašala na širok spekter kršitev evropske zakonodaje, predstavlja minimalne standarde, posameznim državam pa bo prepuščeno, da same dodatno dvignejo raven zaščite.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Osebni podatki kandidatov na lokalnih volitvah

Sonja Strle, 7.2.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, LOKALNA SAMOUPRAVA

Sonja Strle, Pravna praksa, 5-6/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede dopustnosti objave osebnih podatkov kandidata na lokalnih volitvah. Ali sme občinska volilna komisija javno objaviti osebne podatke brez predhodnega obvestila kandidata, na katerega se nanašajo osebni podatki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Pošiljanje čestitk javnim uslužbencem

Sonja Strle, 24.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede posredovanja čestitk zaposlenemu javnemu uslužbencu ob njegovem jubileju. Ali kadrovska služba sme posredovati rojstne podatke uslužbencev za čestitke ob osebnem prazniku?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Spoštovanje ustave in nujnost sprememb

dr. Jadranka Sovdat, 20.12.2018

Ustavno sodišče

dr. Jadranka Sovdat, Pravna praksa, 49-50/2018Po ustavi se moramo ravnati vsi, če hočemo živeti v sožitju, v katerem se spoštujemo in drug drugemu priznavamo pravice, ki jih terjamo zase. Tako se udejanjajo ustavne vrednote, med katerimi imajo človekove pravice in temeljne svoboščine osrednje mesto. Ustava še posebej obvezuje vse nosilce oblasti: tiste, ki so poklicani k urejanju družbenih razmerij z obvezujočo močjo, tiste, ki so poklicani k izvrševanju zakonov, in tiste, ki so poklicani z avtoriteto sodne oblasti razreševati spore med ljudmi ter med njimi in državo. Ustavno sodišče (US) kot eden od osrednjih organov državne oblasti je ne prvi, temveč zadnji varuh ustavnih vrednot. Ko to vlogo opravi, pa se v državi, v kateri je uveljavljena vladavina prava, njegove odločitve spoštujejo! Tudi ko gre za odločbe, s katerimi se glede na naravo stvari lahko le ugotovi protiustavnost in obveže zakonodajalca, naj jo v določenem roku odpravi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Naslovi sodelujočih v nagradni igri

Sonja Strle, 8.11.2018

Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 43/2018Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o dopustnosti zbiranja podatkov o naslovu sodelujočih v nagradni igri z namenom pošiljanja nagrad. Ali Splošna uredba (ang. GDPR) dovoljuje zbiranje zgolj elektronskega naslova in telefonske številke, po kateri je treba sodelujoče naknadno povprašati o naslovu prebivališča?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pravica do analize DNK v postopku ugotavljanja očetovstva

Harb Ana, Samardžić Marko, 24.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

Ana Harb, Marko Samardžić, Pravna praksa, 20-21/2018V prispevku obravnavava položaj moškega, ki meni, da je oče določenega mladoletnega otroka. Ker v to ni prepričan, bi rad očetovstvo ugotovil z analizo svoje in otrokove DNK. Vprašanje, ki si ga zastavljava, je, ali in kako lahko to doseže, če se otrokova mati z izvedbo takšne analize ne strinja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Jubilejna nagrada v javnem sektorju pri delu s krajšim delovnim časom

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 17.5.2018

Delovna razmerja, Uprava

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 19/2018Smo javni zavod na področju zdravstva. Vse več imamo delavk, ki delajo krajši delovni čas na podlagi pravic iz starševskega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Direktiva EU o zaščiti žvižgačev: odločen korak v pravo smer

dr. Alma Sedlar, 10.5.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Alma Sedlar, Pravna praksa, 18/2018Odmevna razkritja zadnjih let, kot so Luxembourg Leaks (LuxLeaks), Dieselgate, Panama Papers in Cambridge Analytica, so povzročila snežno kepo, ki se je spremenila v plaz ob mafijskih umorih preiskovalnih novinarjev Daphne Caruane Galizia na Malti in Jána Kuciaka na Slovaškem. Pred tem so sindikati, nevladne organizacije in nekatere stranke v Evropskem parlamentu več let opozarjali, da je treba vzpostaviti učinkovitejši sistem zaščite žvižgačev na ravni EU. Evropska komisija je 23. aprila 2018 objavila v marsičem prelomen predlog direktive EU za zaščito žvižgačev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Položaj slovenske manjšine v Italiji že spet kritičen

dr. Mitja Stefancic, 1.2.2018

Človekove pravice

dr. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 5/2018Mediji v matici in v zamejstvu so v minulih tednih poročali o slabih izidih goriške naložbene družbe KB1909, ki je za zdaj, vsemu navkljub, še vedno eden od finančnih temeljev slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini, pa čeprav je njena usoda nejasna. Njena kriza bo nedvomno pustila daljnosežne posledice za delovanje gospodarskega sistema slovenske skupnosti v Italiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Balada o Michaelu ali zgolj osebno ime naključnega ljubimca (še) ne zadošča za razkritje seznama vseh hotelskih gostov z istim osebnim imenom

Zoran Skubic, 13.10.2017

Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 39-40/2017Človeška intima v svoji kompleksnosti piše zanimive zgodbe, od katerih marsikatera ne trpi javne objave. V vse bolj digitalnem svetu pa postaja slednje vse težje in težje. Ljudje z nizko samopodobo in še nižjo samozavestjo z vse bolj javno razgrnitvijo svoje zasebnosti žal prepogosto iščejo uteho v nematerializiranih "všečkih" in številu komentarjev. Vse to počasi vodi k vse večji zakrnelosti medsebojnih odnosov v družbi. A intimnost vedno najde pot, pogosto tudi mimo (domnevno) uveljavljenih družbenih norm in pravil. Tako se je nedavno tega nemška tožnica znašla na zanimivem razpotju. Devet mesecev po tem, ko je v hotelski sobi z neznancem preživela več nepozabnih noči, je povila sina. Poznala pa je zgolj in samo osebno ime nesojenega očeta ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Pristojnost mestnih občin za vodenje registra upravnikov stavb

dr. Miloš Senčur, 7.9.2017

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 33/2017Senat Vrhovnega sodišča RS je v revizijskem postopku o pomembnem pravnem vprašanju, kdo je pristojen za vodenje registra upravnikov stavb, zaradi zmotne razlage materialnega prava sprejel povsem napačno stališče. V sodbi v zadevi X Ips 313/2014 z dne 15. februarja 2017 je namreč izhajal iz temeljne podmene, da gre pri nalogi vodenja registra upravnikov stavb (ter pri izdajanju odločb o izbrisu starega upravnika in vpisu novega upravnika v register), ki jo opravljajo mestne občine, za preneseno pristojnost v smislu drugega odstavka 140. člena Ustave RS. Ker je navedeno izhodišče napačno, so napačni tudi izrek in nosilni razlogi obrazložitve sodbe. Odločitev senata Vrhovnega sodišča pa obenem pomeni nedopusten poseg v ustavno načelo o zagotovitvi lokalne samouprave in položaj mestnih občin, ki so ustavna kategorija. Če bi se člani senata podrobneje seznanili vsaj z eno referenčno odločbo Ustavnega sodišča RS, ki obravnava vprašanja v zvezi z izvirnim in s prenesenim delokrogom lokalne samouprave, do take sodbe ne bi moglo priti. Iura novit curia?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Predlog novele ZIntPK: Osebnostno primerna?

dr. Alma M. Sedlar, 8.12.2016

Uprava

dr. Alma M. Sedlar, Pravna praksa, 48/2016Predlog novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki bo v javni obravnavi do 30. decembra 2016, prinaša kar nekaj pomembnih novosti, pa tudi odprtih vprašanj. Vseh ne bom naštevala, upam pa, da bo predlog spodbudil strokovno razpravo v naslednjih tednih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Nastanitev mladoletnikov brez spremstva v javnih dijaških domovih

dr. Anida Sarajlić, 17.11.2016

Uprava

dr. Anida Sarajlić, Pravna praksa, 44/2016Vlada je na svoji zadnji seji pred letošnjim poletnim premorom sprejela precej pomembne sklepe, ki se nanašajo na nastanitve mladoletnikov brez spremstva. Sprejeti sklepi, s katerimi se rešuje trenutna sistemska luknja na zakonodajnem področju notranjih, socialnih in družinskih zadev, so plod zahtevnega usklajevanja med bistvenimi resorji. Gre za pilotni projekt, ki ga bo koordiniralo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za socialne zadeve, ter ministrstvom, pristojnim za izobraževanje. Projekt bo trajal vse do sprejetja ustreznih zakonskih podlag za nastanitev mladoletnikov brez spremstva, vendar najdlje eno leto. V vladnem sklepu sta izbrana dva dijaška domova za nastanitev 28 mladoletnikov brez spremstva z možnostjo, da se lahko v primeru večjega števila take skupine otrok z vladnim sklepom določijo dodatni dijaški domovi za njihovo nastanitev. S sklepom je predvideno sprejetje vsebine strokovnega dela z mladoletniki brez spremstva, pravil njihovega bivanja v dijaških domovih in stroškovnikov nastanitve ter strokovnega kadra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Izzivi za ustavno sodstvo tudi po 25 letih

dr. Jadranka Sovdat, 17.11.2016

Ustavno sodišče

dr. Jadranka Sovdat, Pravna praksa, 44/2016Ustavno sodstvo se je v Sloveniji začelo pred več kot 50 leti. Ustanovitev ustavnih sodišč v nekdanji državi s sistemom enotnosti oblasti, ki ni delovala po načelih demokratične pravne države, je bila svojevrsten paradoks. Enak paradoks je bilo to, da je nekdanje zvezno ustavno sodišče skupaj z avstrijskim, italijanskim in nemškim (zveznim) ustavnim sodiščem leta 1972 ustanovilo Konferenco evropskih ustavnih sodišč. Danes so v njej povezana vsa ustavna in najvišja sodišča evropskih držav, ki izvršujejo (tudi) ustavnosodno presojo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je bilo v polnopravno članstvo Konference sprejeto leta 1994, potem ko je z odločitvami prepričalo združenje, da je popolnoma neodvisno pri izvrševanju svoje ustavne vloge. Neodvisnost ustavnega sodišča ni le funkcionalna in organizacijska, temveč je nujno tudi finančna. To je še posebej pomembno v razmerju do izvršilne oblasti. Kot kažejo izkušnje, to pri nas še zdaleč ni samoumevno, čeprav gre za nekaj, kar bi po 25 letih državnosti že moralo biti sestavni del splošnega vedenja o ustavnih temeljih državne ureditve in položaju centralnih nosilcev državne oblasti. Naj ilustriram. Ustavno sodišče mora v času, ko to pišem, za nakup stvari, ki jih potrebuje za izvrševanje svojih pristojnosti, pridobiti soglasje Vlade, čeprav so ta sredstva za njegovo delo zagotovljena v proračunu za leto 2016, ki ga je sprejel Državni zbor. Primer kaže, da je s predpisi, ki kaj takega dopuščajo, ustavnopravno nekaj hudo narobe. Ustavno sodišče je več kot naveličano iz leta v leto opozarjati, da to ni v skladu z njegovo ustavno zagotovljeno (finančno) neodvisnostjo. Bo to javno opozorilo zaleglo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Portret: Edward Joseph Snowden, ameriški žvižgač

dr. Mitja Stefancic, 6.10.2016

Človekove pravice

dr. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 38/2016Edward Joseph Snowden je ameriški žvižgač, nekdanji uslužbenec ameriške Agencije za nacionalno varnost (ang. kratica NSA), ki je leta 2013 javnosti razkril masovni nadzor komunikacij, od mobilnih sporočil in telefonskih klicev pa vse do elektronskih komunikacij in spletnih podatkov. Zaradi tega je ameriško pravosodno ministrstvo 21. junija istega leta proti njemu podalo obtožbo na podlagi kršitve Zakona o vohunjenju (ki sicer izvira iz davnega leta 1917) in ga obtožilo kraje tajnih podatkov, ki naj bi bili last ameriške vlade.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Zaščita žvižgačev po slovensko: potreben je korak naprej

Alma Sedlar, 19.8.2016

Uprava

Alma Sedlar, Pravna praksa, 31-32/2016V luči aktualne priprave sprememb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki ureja predvsem zaščito prijaviteljev koruptivnih ravnanj, se zdi smiselno opozoriti na nekatere pomanjkljivosti trenutne zakonske ureditve s področja zaščite žvižgačev oziroma posameznikov, ki prijavijo ali razkrijejo nepravilna, nezakonita in neetična ravnanja v javnem ali zasebnem sektorju in so zaradi teh razkritij pogosto deležni povračilnih ukrepov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Univerzalni temeljni dohodek - rešitev vseh obstoječih ali past novih težav?

Strban Grega, Mihalič Renata, 14.7.2016

Davki občanov in dohodnina, Človekove pravice

dr. Grega Strban, dr. Renata Mihalič, Pravna praksa, 28/2016Zmeraj aktualno vprašanje je, kdo naj bo odgovoren za varnost dohodka ob nastanku najbolj obremenjujočih tveganj v življenju posameznika in njegove družine ter za svoboden razvoj celotne družbe. Naj bodo to pravni subjekti zasebnega prava (posameznik, družina, delodajalec, zasebna zavarovanja) ali pravni subjekti javnega prava (država, lokalne skupnosti, javni zavodi). Ko tveganja postanejo dovolj množična, lahko prerastejo iz zasebnih v socialna (družbena) tveganja. Ta so recimo starost, bolezen, invalidnost, poškodba pri delu in poklicna bolezen, brezposelnost, starševstvo, odvisnost od oskrbe drugega, smrt ali pomanjkanje zadostnih sredstev za življenje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(2) 47(3) 46(2)
45(1) 44(2) 43(3) 42(2)
41(1) 41-42(1) 40(1) 40-41(1)
39(3) 39-40(5) 38(5) 38-39(2)
36(2) 35(3) 34(5) 34-35(1)
33(3) 31-32(1) 30(1) 29(1)
29-30(1) 28(4) 27(2) 26(3)
25(3) 24(1) 24-25(2) 23(2)
22(3) 22-23(2) 21(3) 21-22(1)
20(1) 20-21(2) 19(3) 19-20(3)
18(4) 17(2) 17-18(2) 16(1)
16-17(2) 15(4) 15-16(2) 14(3)
Več...

Leto objave

2019(11) 2018(6) 2017(2) 2016(6)
2015(2) 2014(2) 2013(5) 2012(2)
2011(12) 2010(9) 2009(13) 2008(3)
2007(4) 2006(7) 2005(5) 2004(1)
2003(4) 2002(9) 2001(13) 2000(2)
1999(2) 1998(2) 1997(2) 1996(9)
1995(13) 1994(6) 1993(6) 1992(3)
1991(6)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.3. OBRAMBA IN ZAŠČITA 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov