O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 59)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Epidemija pritiskov: o iluminatih, stricih in Udbi

Jakob Demšar, 6.6.2019

Ostalo, Človekove pravice

Jakob Demšar, Pravna praksa, 21-22/2019V očeh državljanov ugled sodstva le počasi napreduje. Čeprav bi sodišča glede na pravičnost, ki jo globokoumno, požrtvovalno in pretehtano delijo med državljane, morala v javnomnenjskih anketah kotirati najvišje med vsemi državnimi organi, so še vedno bolj na dnu; tam, kjer je parlament in politične stranke, ki s pravičnostjo nimajo kakšne posebne povezave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Mobing državnih uradnikov

Jakob Demšar, 14.2.2019

Uprava

Jakob Demšar, Pravna praksa, 7/2019Najbednejša in najtragičnejša izmed vseh človeških slabosti je brez dvoma njegova popolna nesposobnost, da bi vnaprej predvidel dogodke, in ta slabost je v ostrem nasprotju z njegovimi številnimi darovi, veščinami in znanji. Taka nesposobnost je odnesla tudi ministra za kulturo Dejana Prešička, ker ne pozna mentalitete dolgoletnih uradnikov na ministrstvih, ki kot usedlina že desetletja dejansko vladajo in odločajo, in ker ni vedel za eno temeljnih maksim v državni upravi, da če hočeš preživeti, se moraš naučiti, kdaj odnehati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Izvrševanje 11. člena ZUPPJS16 v praksi

Dubrovnik Tadej, Kobal Aleš, 16.11.2017

Plače v negospodarstvu, Uprava

mag. Tadej Dubrovnik, dr. Aleš Kobal, Pravna praksa, 44/2017Praviloma izvrševanje predmetne zakonske določbe v praksi ne predstavlja večjih težav; do morebitnih zapletov pa lahko pride v zvezi z obličnostjo dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja oziroma v primeru pasivnosti na strani delodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Še o sodbi v zadevi Vaskrsić

Državno pravobranilstvo, 15.6.2017

Človekove pravice

Državno pravobranilstvo, Pravna praksa, 23/2017V Pravni praksi je bil objavljen prispevek, v katerem je predstavljena sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji. Prispevek vsebuje nedoslednosti in navedbe, za katere v besedilu sodbe ni prav nobene podlage. Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki je v postopku pred ESČP zastopalo Republiko Slovenijo, zato meni, da je zaradi zagotovitve boljše strokovne razprave o zadevi Vaskrsić treba opozoriti na ključne napake v navedenem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Zaradi obsega zahteve bi bilo ovirano delo sodišča

Alenka Dolinšek, 30.3.2017

Uprava

Alenka Dolinšek, Pravna praksa, 12-13/2017Prosilci so 7. februarja 2017 na Upravno sodišče vložili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V njej so zahtevali javno objavo vseh tožb, odgovorov na tožbe, vse pripravljalne vloge in ostale vloge strank ter sklepe, sodbe in ostale odločbe zunanjega oddelka Upravnega sodišča v Mariboru v vseh zadevah, ki so pripadle na sodišče v letu 2016 in ki so bile rešene v letu 2016. Nadalje so zahtevali objavo vseh vlog in sodnih odločb tudi v bodoče. Celotna zahteva prosilcev je bila objavljena v Pravni praksi, zato sodišče kot odgovor objavlja bistvene argumente iz odločbe, ki je bila izdana 14. marca 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Administrativne sankcije: temeljna vprašanja

Martin Dekleva, 21.7.2016

Uprava

Martin Dekleva, Pravna praksa, 29-30/2016Prispevek obravnava problematiko umestitve administrativnih sankcij v slovenski sistem upravnega prava. Zadnja novela Zakona o prekrških (ZP-1J), sprejeta aprila letos, ki bo začela veljati 6. novembra 2016, odpira vrata spremembam na upravnopravnem področju pri izrekanju sankcij v primerih ugotovljenih kršitev na širšem področju finančnih trgov. Medtem ko je glede na slovensko pravno ureditev splošno uveljavljeno, da upravni in drugi državni organi oziroma pristojne institucije javne uprave izvajajo nadzor nad spoštovanjem zakonodaje in ločeno kot prekrškovni organi izrekajo sankcije za prekrške, zdaj ZP-1J posredno uvaja še novo skupino administrativnih sankcij, nadzor nad katerimi bo zaupan specializiranemu upravnemu delu sodnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Pravica otroka do poznavanja svojega izvora v postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo

dr. Judita Dolžan, 23.4.2015

Človekove pravice

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 16-17/2015Tako kot pred njim že instančna sodišča se je tudi Vrhovno sodišče Zvezne Republike Nemčije (Bundesgerichtshof - BGH) moralo soočiti z vprašanjem pravice otroka do poznavanja svojega izvora v postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Tožnici, spočeti na ta način, sta namreč prek staršev od klinike za reproduktivno medicino zahtevali razkritje identitete njunega biološkega očeta, tj. imena darovalca. Čeprav je klinika v zunajsodnem postopku privolila v podajo želenih informacij, teh pozneje ni več želela razkriti. Prvostopenjsko sodišče je zahtevku ugodilo, pritožbena stopnja pa je tožbeni zahtevek zavrnila, z argumentom, da bi tožnici zahtevek za podajo informacij po veljavni zakonodaji lahko uveljavljali šele z dopolnitvijo 16. leta. Šele takrat naj bi bil namreč otrok sposoben oceniti vse svoje interese in pravne posledice uveljavitve svojega zahtevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Prednost pravice do poznavanja lastnega izvora pred pravico pokojnika do pietete

dr. Judita Dolžan, 8.1.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 1/2015Tako kot pred njim že Ustavno sodišče ZRN se je tudi Vrhovno sodišče Zvezne Republike Nemčije (Bundesgerichtshof - BGH) postavilo v bran pravici otroka do poznavanja lastnega izvora, ki je v zadnjih letih v sodni praksi vse bolj v ospredju. Vrhovno sodišče ZRN je namreč odločilo, da ima pravica otroka do poznavanja lastnega izvora načeloma prednost pred pravico pokojnika do posmrtnega varstva osebnosti v primeru, ko je za opravo testa očetovstva treba izkopati posmrtne ostanke pokojnega očeta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Imenovanje sodnikov mednarodnih sodišč v državah v praksi - zakaj bi bila vendarle dobrodošla novela ZPKSMS

mag. Simona Drenik, 8.1.2015

Uprava

mag. Simona Drenik, Pravna praksa, 1/2015Novi krog strokovne razprave glede vsebine in namena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč (ZPKSMS), ki ga je v Pravni praksi št. 46/2014 začel kolega Zoran Skubic, je zelo dobrodošel. V tem času se je že iztekel zadnji (dvojni) razpis po ZPKSMS, po končanju obeh postopkov pa bi številna opozorila glede potrebnih sprememb tega zakona vendarle veljalo vzeti resno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

"Navidezni" kandidati - zgolj teorija ali tudi praksa

Dubrovnik Tadej, Zagorc Saša, 24.7.2014

Ustavno sodišče

mag. Tadej Dubrovnik, dr. Saša Zagorc, Pravna praksa, 29-30/2014V zadnjih letih smo priča nenehnemu nastajanju (in tudi odmiranju) političnih strank, predvsem zaradi d'Hondtovega sorazmernega volilnega sistema in relativno nizkega vstopnega praga. Ta politični pojav prinaša vse večjo potrebo po prepoznavnih kandidatih, ki bodo zmožni popeljati svojo stranko do volilne zmage. Čeprav gre pri vodjih stranke - in duh Spitzenkandidatov je pri nas že ušel iz steklenice - praviloma za javnosti dobro znane osebnosti, katerih ime je ponekod celo del imena stranke, pa se na kandidatnih listah pojavlja več kandidatov, ki so med volivci povsem neznani. Interes politične stranke je, poleg prepričevanja s programom, vzbuditi zaupanje ter doseči večjo odmevnost in privlačnost s kandidati. Ena od rešitev so lahko "navidezni" kandidati, to so volivcem znane osebe, ki naj stranki zagotovijo čim več glasov, čeprav ti kandidati nimajo ne namena ne želje postati poslanci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Pravica otroka, spočetega z biomedicinsko pomočjo, do poznavanja svojega izvora

mag. Judita Dolžan, 12.9.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja, Človekove pravice

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 35/2013V javnosti je bila precej pozornosti deležna nedavna odločitev Višjega deželnega sodišča Hamm, ki je ugodilo zahtevku hčere neplodnega zakonskega para, spočete z biomedicinsko pomočjo (konkretneje: oploditev ženske s semensko celico darovalca, ki ni njen zakonski partner). Ta je od zdravnika, soustanovitelja in družbenika enega najstarejših in največjih takih inštitutov v Nemčiji, Centra za reprodukcijsko medicino v Essnu, zahtevala podajo informacij o svojem biološkem očetu. Poleg tega je zatrjevala, da toženega zdravnika vežeta tako dolžnost hrambe osebnih podatkov darovalca kot tudi dolžnost podaje informacij glede zdravniške dokumentacije v zvezi s samim posegom. Podredno pa je zahtevala plačilo odškodnine za primer, da informacije ne bi bile podane v zahtevanem roku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄27

Razpolaganje občine s parcelo v družbeni lastnini

dr. Matija Damjan, 11.7.2013

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Matija Damjan, Pravna praksa, 27/2013Mestna občina je uporabnik parcele, ki je (še vedno) v družbeni lastnini. • Ali lahko občina proda to parcelo mejašu ali drugi osebi, čeprav ima parcela tak status (družbena lastnina)? • Ali lahko občina z njo razpolaga tako, da ustanavlja služnosti ali druge pravice na njej (na primer služnostno pot v korist druge parcele)? • Če ne bi imela te pravice, kaj se zgodi s tako ustanovljenimi služnostmi/drugimi pravicami?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Vzdrževanje občinske ceste, ki poteka po zasebnem zemljišču

mag. Matjaž Debelak, 26.7.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

mag. Matjaž Debelak, Pravna praksa, 29-30/2012Skozi vas poteka z veljavnim občinskim odlokom kategorizirana javna cesta. Zemljišče, po kateri poteka, pa je v zasebni lasti več posameznikov. Eden od solastnikov v poletnem času občini onemogoča redno in nujno vzdrževanje javne ceste.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄26

Prepoved obrezovanja dečkov iz verskih razlogov

mag. Judita Dolžan, 5.7.2012

Človekove pravice

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 26/2012151 Ns 169/11, 7. maj 2012 V nemški javnosti je nedavno veliko pozornosti in predvsem ogorčenja judovske in islamske skupnosti sprožila sodba deželnega sodišča v Kölnu, ki je versko obrezovanje dečkov prvič opredelilo kot kaznivo dejanje telesne poškodbe. Cent
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄9

Obrezovanje otrok - verska svoboščina ali kršitev otrokovih pravic?

Tone Dolčič, 8.3.2012

Človekove pravice

Tone Dolčič, Pravna praksa, 9/2012Zelo redko izjava ali stališče Varuha človekovih pravic Republike Slovenije spodbudi tako množične in intenzivne odzive, kot se je to zgodilo po objavljenem stališču Varuha glede obrezovanja otrok. Poleg nekaterih verskih skupnosti so se odzvali tudi mnogi posamezniki, pri čemer pa so bili komentarji in kritike zelo različni - nekateri so hvalili Varuhov pogum in pritrjevali argumentom, drugi so zatrjevali, da je Varuh s svojim stališčem kršil pravico do veroizpovedi oziroma do svobodnega izpovedovanja vere. Nekatera pisma so bila tudi žaljiva in celo grozilna, spet druga so se ukvarjala z domnevnimi ozadji Varuhovega stališča in ga povezovala tudi s takšno ali drugačno politiko. Najhujše ocene so Varuhovemu stališču pripisovale nezakonitost ter kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin (konkretno verske svobode).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Zamudno oblikovanje vlade po volitvah

mag. Matjaž Debelak, 26.1.2012

Vlada

mag. Matjaž Debelak, Pravna praksa, 3/2012Parlamentarne volitve v Sloveniji in na Hrvaškem so bile sočasno, tj. 3. decembra 2011. Nova hrvaška vlada je bila v saboru že potrjena 23. decembra 2011 in je do danes že dodobra zavihala rokave, v Slovenji pa smo še vedno brez nje. Razlog za to je tudi v različni ustavni ureditvi oblikovanja vlad v obeh državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Slovenija je lepa in bogata država

Bojan Dobovšek, 22.9.2011

Uprava

dr. Bojan Dobovšek, Pravna praksa, 36/2011Naslov izhaja iz pogovora z uglednimi profesorji v avli Pravne fakultete v Gentu, na kateri že več let predavam o korupciji, pravni državi in kriminaliteti mrež. Podlaga ugotovitev v tem prispevku so moje kvantitativne in kvalitativne raziskave pojava korupcije v širšem smislu tako v Sloveniji kot tudi v Evropi, v katerih ugotavljam, da v Sloveniji ni problem korupcija na najnižji ravni, temveč t. i. sistemska korupcija, vezana na ugrabitev pravne države (ang. state capture) in prevzem institucij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Poti do predčasnih volitev

Matjaž Debelak, 16.6.2011

Politične stranke

mag. Matjaž Debelak, Pravna praksa, 23/2011V aktualnih razmerah na slovenskem političnem prizorišču se znova kažejo nekatere pomanjkljivosti ustavne ureditve, ki izvirajo zlasti iz nedosledne izpeljave načela delitve oblasti. Omejil se bom zlasti na reševanje situacije, ko je zaupanje med parlamentom in vlado porušeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄46

Tajnost in svoboda volitev v dobi informatizacije

Žiga Dolhar, 25.11.2010

USTAVNA UREDITEV

Žiga Dolhar, Pravna praksa, 46/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Še o preiskovalnih komisijah

Marija Drenovec, 22.4.2010

Uprava

Marija Drenovec, Pravna praksa, 16-17/2010Pri svojem delu sekretarke raznih preiskovalnih komisij Državnega zbora in strokovne sodelavke oziroma pravne svetovalke že kar nekaj mandatov se srečujem s prepletenostjo ter tanko ločnico med pravom in politiko. Žal (pre)večkrat zmaga politika. V zadnjem in zelo kratkem obdobju sem doživela dva ta...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄5

Pooblastila preiskovalnih komisij so jasna

Marija Drenovec, 4.2.2010

Uprava

Marija Drenovec, Pravna praksa, 5/2010Preiskovalne komisije, pri katerih strokovno sodelujem, imajo v tem mandatu nemalo težav pri pridobivanju za posamezno parlamentarno preiskavo bistvenih dokumentov, ker naslovljenci nočejo izročati listin, za katere preiskovalna komisija pri njih zaprosi. Ena od zaprošenih institucij zakonodajalcu c...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄21

Varstvo pred mobbingom v državni upravi

mag. Matjaž Debelak, 28.5.2009

Delovna razmerja, Uprava

mag. Matjaž Debelak, mag. Matjaž Debelak, Pravna praksa, 21/2009Vlada je 7. maja 2009 na 25. seji sprejela Uredbo o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave,1 s katero je na ministrstvih in v vladnih službah določila ukrepe za zagotavljanje takega delovnega okolja, v katerem ni spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja. Veljati...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄31-32

Koliko poslank jeseni v Državnem zboru?

mag. Matjaž Debelak, 21.8.2008

Državni zbor in državni svet

mag. Matjaž Debelak, mag. Matjaž Debelak, Pravna praksa, 31-32/2008Aktualni podatki o zastopanosti žensk v predstavniških telesih držav kažejo, da je povprečni delež žensk v spodnjih domovih parlamentov v svetu 18,1 odstotka, v Evropi pa 21,1 odstotka. V zgornjih domovih parlamentov je delež žensk nekoliko nižji, in sicer 17,1 odstotka v svetu in 18,8 odstotka v Ev...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄41-42

Varuh ali zastopnik bolnikovih pravic?

Tone Dolčič, 25.10.2007

Človekove pravice

Tone Dolčič, Pravna praksa, 41-42/2007univ. dipl. pravnik, namestnik varuhinje človekovih pravic V zadnjem času so vse pogostejše in glasnejše zahteve nekaterih nevladnih organizacij, pa tudi predstavnikov političnih strank, da mora predlagani zakon o pacientovih pravicah uveljaviti tudi institut varuha bolnikovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄28

Zagovornica načela enakosti

mag. Matjaž Debelak, 19.7.2007

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Matjaž Debelak, Pravna praksa, 28/2007Urad za enake možnosti pravnih znanosti,Pravo Evropske unije[O]1 na področju boja proti diskriminaciji od držav članic EU med drugim zahteva, da zagotovijo dodatno neodvisno pomoč žrtvam diskriminacije. V praksi so države to nalogo zaupale posebnemu telesu ali organu, ki je pri opravljanju svoje ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
46(1) 44(1) 41-42(1) 39-40(1)
36(1) 36-37(1) 35(4) 31-32(1)
30(1) 29-30(3) 28(1) 28-29(1)
27(1) 26(3) 25(1) 24-25(1)
23(3) 22-23(1) 21(1) 21-22(2)
20(1) 17(2) 16-17(2) 15(1)
13(1) 12(1) 12-13(1) 11(1)
10(1) 10-11(1) 9(1) 8(1)
7(1) 6(3) 5(1) 4(1)
3(2) 3-4(1) 2(4) 1(2)

Leto objave

2019(2) 2017(3) 2016(1) 2015(3)
2014(1) 2013(2) 2012(4) 2011(2)
2010(3) 2009(1) 2008(1) 2007(5)
2006(3) 2005(1) 2004(2) 2003(4)
2002(2) 2001(2) 2000(6) 1998(1)
1997(1) 1996(4) 1995(2) 1993(1)
1992(2)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČD ĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov