O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 147)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Agrarne skupnosti: kako ozdraviti hromega

Mitja Lojen, 29.8.2019

DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE, Dedovanje

Mitja Lojen, Pravna praksa, 32/2019Pri deležih agrarne skupnosti gre za posebno zapuščinsko maso, kjer dedovanje urejajo posebna pravila v Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) in Zakonu o agrarnih skupnostih (ZAgrS). Predlagam spremembe, da bi se postopno odpravilo dedovanje deležev: menim namreč, da institut dedovanja otežuje neovirano delovanje agrarne skupnosti. Predlagam navezavo deležev na nepremičnine v isti katastrski občini (smiselno enako kot pri razmerju med posameznimi in skupnimi deli stavbe v etažni lastnini).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Zaporna kazen za razžalitev v medijih - le še preteklost?

Špela Lovšin, 28.3.2019

Človekove pravice

Špela Lovšin, Pravna praksa, 13/2019V nedavni sodbi v zadevi Sallusti proti Italiji je Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) obravnavalo vprašanje, ali izrek kazni zapora zaradi kaznivega dejanja razžalitve v medijih predstavlja kršitev 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Prepoved pravice do stavke železniškim delavcem

Špela Lovšin, 13.12.2018

SINDIKATI, Človekove pravice

Špela Lovšin, Pravna praksa, 48/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je bilo v nedavni zadevi Ognevenko proti Rusiji soočeno z vprašanjem, ali je v skladu s pravico do svobode zbiranja in združevanja, ki jo zagotavlja 11. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP), mogoče prepovedati stavko določenim kategorijam železniških delavcev, ki naj bi zagotavljali bistvene storitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

O pobudi za slovenski znakovni jezik v ustavi

dr. Gordana Lalić, 8.11.2018

Človekove pravice

dr. Gordana Lalić, Pravna praksa, 43/2018Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije naj bi za boljše vključevanje gluhih v družbo 14. novembra letos, na dan slovenskega znakovnega jezika, vložila predlog za spremembo ustave, saj država še vedno naj ne bi ne prepoznala, da imajo tudi gluhi svoj jezik: znakovni jezik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Novosti pri sofinanciranju občin na narodnostno mešanem območju

dr. Roman Lavtar, 30.8.2018

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 32/2018S 1. januarjem 2018 je začela veljati novela Zakona o financiranju občin (ZFO-1C), ki je med drugim spremenila tudi način sofinanciranja uresničevanja pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v občinah. Položaj obeh narodnih skupnosti sicer sistemsko ureja Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih (ZSNS), ki določa tudi način njunega financiranja. Zakon, ki ureja financiranje občin, pa občinam, kjer prebivata narodni skupnosti, daje pravico do dodatnega financiranja iz državnega proračuna. Novi 20. člen ZFO-1C vsebuje tri novosti glede sofinanciranja občin, v katerih bivata italijanska in madžarska narodna skupnost: opredeljuje konkretno višino sredstev za ta namen, določeno v razmerju do skupne primerne porabe občin; zahteva, da vlada z uredbo uveljavi kriterije za določitev višine sredstev, ki pripadajo posamezni občini; tretja novost pa je, da se občinske manjšinske organizacije odslej lahko sofinancirajo neposredno ali posredno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Uporaba izvedenskih mnenj invalidske komisije v postopku pred sodiščem

Špela Lovšin, 5.7.2018

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Špela Lovšin, Pravna praksa, 26/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je nedavno sprejelo sodbo v zadevi Devinar proti Sloveniji, v kateri je pritožnica zatrjevala, da so ji nacionalna sodišča s tem, ko so svojo odločitev v celoti oprla na strokovno mnenje invalidske komisije (kot telesa znotraj tožene stranke) in zavrnila njen predlog za imenovanje neodvisnega izvedenca medicinske stroke, kršila pravico do poštenega sojenja, ki jo zagotavlja prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Čeprav je šlo za precej podobne dejanske okoliščine primera kot v zadevi Korošec proti Sloveniji, pa je ESČP tokrat sprejelo drugačno odločitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Sprememba zakona o lokalni samoupravi

dr. Roman Lavtar, 21.6.2018

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 24-25/2018Z 11. majem je začela veljati novela Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-S). Z novelo je odpravljena neustavnost glede možnosti pridobitve lastnosti reprezentativnosti združenja, odpravlja se tudi omejitev nabora nalog, ki jih na svete ožjih delov občin prenesejo občine, poenostavljen je postopek ustanavljanja zvez občin kot oblike medobčinskega sodelovanja, spremenjeni sta ureditev lokalnega naknadnega referenduma in ureditev občinskega odvetništva. Z novelo pa se tudi spodbuja uvedba participativnega proračuna kot instrumenta sodelovanja prebivalcev pri odločanju. ZLS se je z vključitvijo te novele uskladil tudi s predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev, stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, referendum in ljudsko iniciativo, ter predpisoma, ki urejata splošni upravni postopek in državno odvetništvo. Zdi se, da si posebno pozornost zaslužijo predvsem tri od naštetih novosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

18. člen EKČP - varovalka pred zlorabo vladavine prava?

dr. Jernej Letnar Černič, 12.4.2018

Človekove pravice

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 14/2018Vladavina prava je v Vzhodni Evropi vsakodnevno v primežu različnih interesov močnih interesnih, političnih, poslovnih, hudodelskih in ostalih skupin. Te se vsakodnevno bodisi skrivoma bodisi javno spopadajo za oblastne privilegije, pri čemer ne izbirajo sredstev za dosego svojih ciljev. Vladavina prava se v vzhodnoevropskem miljeju pogosto spremeni v vladavino močnejših, ki pravo nato zlorabijo za odstranitev svojih političnih nasprotnikov. Različni opozicijski politiki ali civilnodružbeno dejavni aktivisti se tako pogosto znajdejo v priporih ali zaporih, kamor jih, pogosto pod pretvezo kazenskih postopkov, pošlje trenutna oblast - po navadi zmagovita stran v političnih obračunavanjih. Ta kazenskopravni aparat tako uporablja za izključitev osebe iz političnega in javnega življenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Sprememba Zakona o financiranju občin

dr. Roman Lavtar, 25.1.2018

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 3-4/2018S 1. januarjem 2018 je začela veljati novela Zakona o financiranju občin (ZFO-1C). Če strnemo, prinaša novela dve ključni spremembi: spremembo uteži za razdelitev sredstev med občinami in bolj natančno določen postopek oblikovanja višine povprečnine, ki je podlaga za razdelitev. Pri spremembi uteži gre za prilagoditev računske enačbe demografskim gibanjem v občinah tako, da povečuje težo prebivalcev, mlajših od 6 let in starejših od 75 let. Z drugimi besedami to pomeni, da bodo občine z večjim številom prebivalcev, ki sodijo v ti dve kategoriji, prejele nekoliko več sredstev kot doslej, saj imajo z njimi dokazano večje stroške. Pri postopku določanja višine povprečnine, ki pripada posameznemu prebivalcu, pa je izrecno določeno, da se upoštevajo makroekonomske okoliščine državnih financ in s tem fiskalno pravilo. Poleg teh dveh sprememb prinaša novela ZFO-1C še nekatere druge, od katerih velja izpostaviti spremembo pogojev za sofinanciranje skupnih občinskih uprav. Podrobneje o tem v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Spremenjeni Zakon o lokalnih volitvah

dr. Roman Lavtar, 11.1.2018

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 1/2018Sredi decembra 2017 je začela veljati novela Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-J), ki spreminja doslej uveljavljen način določanja datuma glasovanja na vsakokratnih rednih lokalnih volitvah. Zakonodajalec se je ob sprejemu zakona leta 1994 zgledoval po ureditvi, ki velja za volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije: v 25. členu je določil gibljiv datum, v razponu med ne prej kot dva meseca in ne pozneje kot zadnjo nedeljo ali drug dela prost dan pred potekom štirih let od prejšnjih rednih volitev v občinske svete. Navidezno ustrezna rešitev je povzročila, da je datum rednih lokalnih volitev drsel nazaj, zato so bile vsake redne lokalne volitve na zgodnejši datum. Redne lokalne volitve bodo odslej vedno na tretjo nedeljo v novembru, prvič letos 18. novembra. Poleg te spremembe, ki je bila povod za poseg v zakon, prinaša novela še nekaj drugih novosti, o katerih pišem v nadaljevanju, nobena pa ne posega v volilni sistem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Javna obsodba - fizičnega - nasilja nad sodnikom VS

Teršek Andraž, Avbelj Matej, Letnar Černič Jernej, 21.12.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 49-50/2017Podpisani smo bili med naslovniki spodnjega pisma. Njegova vsebina govori sama zase. A jo spodaj naslavljava tudi s svojo izjavo - protestno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Druga novela Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije

dr. Roman Lavtar, 14.12.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 48/2017Dne 11. novembra 2017 je začela veljati novela Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije (ZGMRS-B), ki spreminja način izračunavanja deleža dohodnine, ki pripada Mestni občini Ljubljana (MOL) kot glavnemu mestu Republike Slovenije. Razlog za drugo spremembo zakona je bila nespretna dopolnitev določbe v letu 2009, s katero je bila normirana pravica Mestne občine Ljubljana, da zaradi dokazano večjih stroškov delovanja pri izvrševanju nalog glavnega mesta občina od države prejema letno kompenzacijo. Zakaj je bil prvi poskus ponesrečen? Ker je nomotehnično v besedilu zakona napačno določil višino zneska, hkrati pa predpisal, da se vsaka štiri leta ta znesek izračunava po formuli, ki jo določa vladna uredba. Nespretna formulacija je bila posledica dopolnjevanja predloga predpisa v zadnji fazi obravnave v Državnem zboru Republike Slovenije, pri izvrševanju pa je ta določba povzročala precejšnje težave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Vladavina prava v primežu boja za moč

Avbelj Matej, Letnar Černič Jernej, 7.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič, Pravna praksa, 47/2017Vladavina prava skoraj trideset let po demokratizaciji v srednji in vzhodni Evropi še vedno ni zaživela v polni meri. Še vedno je predmet vsakokratnih interesov "nouveau riche" tranzicijskih elit, ki jo razlagajo kot varstvo svojih zasebnih, prepogosto finančnih, interesov. Institucije Evropske unije in Sveta Evrope so ob vstopu držav srednje in vzhodne Evrope pričakovale, da bodo lahko svoje liberalne vrednote enostavno preslikale v institucije tamkajšnjih novonastalih liberalnih demokracij. A kot nazorno kažejo dogodkih zadnjih let, so podcenjevale moč in predvsem odpor lokalnih elit zoper liberalne vrednote, kot so vladavina prava in varstvo človekovih pravic. Kakšen je torej vpliv evropskih institucij na vladavino prava v srednji in vzhodni Evropi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Dileme svobode izražanja v slovenski družbi

dr. Jernej Letnar Černič, 5.10.2017

Človekove pravice

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 38/2017Slovenska družba se vsakodnevno zapleta v takšne in drugačne čustvene debate o vprašanjih javnega pomena. Pluralnost je v demokratični in pravni državi za živa bitja kot voda, a kaj ko naši družbi pogosto primanjkuje strpnosti do drugače mislečih. Ena izmed omenjenih je ognjevita debata, ki že dalj časa poteka o pojmu sovražnega govora, saj se krešejo mnenja in dviga pritisk glede njegove opredelitve ter potrebnosti in smiselnosti njegovega pregona. Razprave o opredelitvi prepovedi sovražnega govora so v tranzicijski družbi, kot je slovenska, gotovo še posebej pomembne, ker je svoboda izražanja ključna za njeno dozorevanje in zrelo delovanje. Jasno je, da lahko čezmerni posegi v svobodo izražanja okrnijo delovanje demokratične družbe in učinkovitost nadzora nad nosilci javnih funkcij, zaradi česar je treba svobodo izražanja omejevati s tresočo roko le v najbolj izjemnih primerih. Enako je treba poudariti, da ihtenje nekaterih družbenih in interesnih skupin, ki bi prepovedale vsako izražanje, ki jim ni po godu ali nasprotuje njihovi ideološki usmeritvi, zagotovo ni dobrodošlo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Vsebinska obravnava ustavne pritožbe kot luksuz peščice

dr. Jernej Letnar Černič, 13.4.2017

Ustavno sodišče

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 15/2017Ustavno sodišče je 30. marca letos predstavilo letno poročilo o delu za leto 2016. V lični in pregledni publikaciji so prikazane predvsem najpomembnejše zadeve iz lanskega leta ter številčni in statistični podatki o delu Ustavnega sodišča v preteklem letu. Publikacija je pomembna, saj tako širša javnost pridobi vsaj kanček vpogleda v sicer pogosto zaprto delo ustavnih sodnikov in njihovih svetovalcev. V tem prispevku se osredotočam predvsem na delo Ustavnega sodišča na področju postopkov in obravnavanja ustavnih pritožb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Verifikacija starih deviznih vlog - sodba v zadevi Ališić

Novinc Tadeja, Lovšin Praček Tanja, 23.2.2017

Človekove pravice

Tadeja Novinc, Tanja Lovšin-Praček, Pravna praksa, 7-8/2017Po dolgih letih zamrznitve vprašanja starih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke, katerih obravnava je bila zamrznjena tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (prve pritožbe so namreč prispele že v letih 1998 in 1999), je bila leta 2014 sprejeta sodba v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji. Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju Sodišče) je dne 16. julija 2014 razsodil o pritožbi treh varčevalcev in odločil, da sta Slovenija in Srbija kršili pravico do varstva premoženja po 1. členu Protokola št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in svoboščin ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen EKČP) in sta odgovorni za poplačilo deviznih vlog, ki sta jih pritožnikom dolgovali Ljubljanska banka, podružnica Sarajevo, in podružnica Investbanke v Tuzli. Sodišče je ugotovilo, da predstavlja nevključitev pritožnikov in vseh drugih v enakem položaju v shemo za poplačilo starih deviznih vlog sistemski problem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄25-26

Kakšna bo četrta sestava Ustavnega sodišča

dr. Dragica Wedam Lukić, 23.6.2016

Ustavno sodišče

dr. Dragica Wedam-Lukić, Pravna praksa, 25-26/2016V letošnjem letu poteče mandat eni sodnici in enemu sodniku Ustavnega sodišča, v naslednjem letu pa še eni sodnici in trem sodnikom. To je že tretja obsežna sprememba sestave Ustavnega sodišča po osamosvojitvi Republike Slovenije: prva je bila leta 1998, ko se je zamenjalo kar sedem sodnikov, druga pa v letih 2007 in 2008, ko je mandat potekel trem sodnicam in trem sodnikom. V javnosti se zato govori - pogojno rečeno - o prvi, drugi in tretji sestavi Ustavnega sodišča, zdaj pa se pojavljajo ugibanja, kakšna bo njegova četrta. S tem v zvezi se je ponovno odprlo tudi vprašanje njegove politične oziroma svetovnonazorske uravnoteženosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄12-13

Zakaj bi kazalo spremeniti mesto za objavljanje sklepov o prenehanju društev?

Jelka Lugarič, 24.3.2016

Uprava

Jelka Lugarič, Pravna praksa, 12-13/2016Društvo preneha po volji članov ali na druge načine, določene v Zakonu o društvih (ZDru-1). Po njem, razen določenih izjem, sprejmejo člani društva sklep o prenehanju društva ali pa prenehanje društva ugotovi pristojni organ, ki akt o prenehanju društva objavi na oglasni deski organa in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje državnih organov. Če smo upnik društev, nas utegne zanimati, kje in kako si lahko sklepe o prenehanju društev ogledamo, ne da bi morali fizično obiskati upravne enote.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Novosti pri ustanovitvi občinskega pravobranilstva

dr. Roman Lavtar, 2.4.2015

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 13/2015Razprava o morebitnih ukrepih za znižanje stroškov občin se je začela že pred nekaj leti, konkretni vsebinski okvir pa je dobila s pripravo osnutka predpisa, s katerim naj bi v obliki omnibus zakona posegli v več različnih predpisov tako, da bi bodisi zmanjšali administrativne obremenitve občin bodisi povečali prihodke občin ali pa zmanjšali finančne obremenitve zaradi drugih subjektov, ki za občine izvajajo plačljive storitve. Prva različica takega zakona je bila napisana že v letu 2013, končno obliko pa je dobila v pogajanjih med vlado in združenji občin, ki so tekla med lanskim novembrom in januarjem letos. V februarju je bil tako sprejet Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO), ki med drugim posega v enajst različnih predpisov, med drugim tudi v določbo Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), ki se nanaša na ustanovitev občinskega pravobranilstva. V nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj je prav ta določba prelomna, saj utegne končno pripeljati do ustanovitve občinskih pravobranilstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Novosti pri izvedbi letošnjih rednih lokalnih volitev

dr. Roman Lavtar, 17.7.2014

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 28/2014Priprave na izvedbo državnozborskih volitev so v polnem teku, zato bi lahko marsikdo prezrl dejstvo, da bodo letos zgodaj jeseni tudi redne lokalne volitve. Zato je zdaj primeren čas za opozorilo o nekaterih zakonodajnih novostih, ki so bile uveljavljene po zadnjih lokalnih volitvah leta 2010 i
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

Naj žvižgajo, žvižgači!

mag. Rosana Lemut Strle, 5.9.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

mag. Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 34/2013Moderni Prometeji in Robini Hoodi niso junaki, ki bogovom kradejo ogenj in bogatašem denar. Časi se spreminjajo in ljudje ogenj že imamo, v glavnem tudi osnovno hrano za preživetje. Novodobni junaki stremijo k zadovoljevanju drugačne lakote. Kradejo informacije. Ljudi želijo razsvetliti na drugačen način, jih rešiti iluzij o starševski skrbi države. Večino vodijo plemeniti nagibi razkrivanja resnice, nekatere tudi manj častne namere. Naj bodo v naših očeh videni kot izdajalci, naivneži, preračunljivci ali iskalci svojega trenutka slave, so vsaj v nekem delu tudi junaki današnjega časa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Ustavno dvomljiva širitev pristojnosti strokovnih sodelavcev

Janč Ljubimski, 21.2.2013

Ustavno sodišče

Janč Ljubimski, Pravna praksa, 7-8/2013Vsem je zagotovo poznana življenjska resnica, da žagati vejo, na kateri sedimo, ni najbolj modro početje, pa čeprav ga spremljajo najboljši nameni pospešitve dela. Da bi se v prihodnosti v sodstvu izognili presenečenemu obrazu, ki ga spremlja neugoden občutek v želodcu, ko začne nažagana veja pod sedečim grdo pokati, menim, da je napočil čas, da se jasno doreče meja med opravili, ki pomenijo izvrševanje sodne funkcije, in delom, ki ga je (še) ustavno dopustno prepustiti sodnemu osebju, med njimi predvsem strokovnim sodelavcem. Aktualna je namreč težnja predlagatelja novele Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), da se ta meja premakne z nadaljnjo širitvijo pristojnosti strokovnih sodelavcev v izvršilnem postopku. Če se ob tem porajajo ustavnopravni pomisleki, je začudenje nad takim predlogom še večje, saj so morali zapustiti sodstvo ob koncu leta v občutnem številu prav slednji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Občutljivo vprašanje uvajanja novih policijskih pooblastil

Jure Logar, 7.2.2013

Uprava

Jure Logar, Pravna praksa, 5/2013Pri uvajanju policijskih pooblastil je treba izhajati iz dejstva, da je, poenostavljeno, kazensko pravo namenjeno omejevanju države, še zlasti pa policije kot njenega najznačilnejšega predstavnika. Od francoske revolucije naprej nasproti popolni policijski učinkovitosti stojijo v ustavah zapisane in v kazenski zakonodaji konkretizirane temeljne človekove pravice in svoboščine, od enakosti pred zakonom, prepovedi mučenja, varstva osebne svobode, domneve nedolžnosti do človekovega dostojanstva in zasebnosti. Kako je posameznik varovan v razmerju do policije, je eden ključnih pokazateljev stopnje demokratičnosti države. Zato je nujno, da so vsa policijska pooblastila sorazmerna oziroma ne pomenijo čezmernega posega, da so predpisi, ki jih urejajo, jasni, določni in predvidljivi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Odpoklic in razrešitev občinskih funkcionarjev

dr. Roman Lavtar, 20.12.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 49-50/2012Nedavne javne manifestacije nezadovoljstva prebivalcev so med drugim sprožile tudi oblikovanje nekaterih predlogov za spremembe zakonodaje. Čeprav menim, da protestniki ne zahtevajo sprememb zakonodaje ali političnega sistema, ampak spremembo obnašanja predstavnikov javnih oblasti v smislu uveljavitve etičnih norm in medsebojnega sodelovanja, se je med idejami o spremembi zakonodaje pojavil tudi predlog za uveljavitev instituta odpoklica funkcionarjev. Predlog zakonske ureditve razrešitve funkcionarja, ki bi grobo kršil etične standarde, je bilo mogoče zaslediti tudi v oktobrski številki Vestnika Komisije za preprečevanje korupcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Nadzor občinskih funkcionarjev

dr. Roman Lavtar, 23.8.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 31-32/2012Nedavno so slovenska javna občila objavila novico o pravnomočni obsodbi župana Občine Trebnje in njegovem neetičnem ravnanju, saj kljub obsodbi ni odstopil. Župan je bil za tri kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja pravnomočno obsojen na pogojno kazen sedmih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Na dogodek se je odzvala tudi Komisija za preprečevanje korupcije in na svoji spletni strani objavila stališče, v katerem med drugim ugotavlja, da je za brezbrižen odnos funkcionarjev do etičnosti in ugleda, ki bi ga morali uživati in varovati pri svojem delu ter v javnosti, odgovoren tudi zakonodajalec, saj zakonsko ni uredil možnosti razrešitve (izreka nezaupnice oziroma odpoklica) župana, podžupana ali občinskega svetnika v primeru njegovega nezakonitega ravnanja, s tem pa posredno dopušča razmah takih primerov. Menim, da ni tako, kar bom utemeljil z mednarodno, ustavno in zakonsko podlago za nadzor države nad lokalno samoupravo, pri čemer bom obravnaval zgolj pravne vidike najstrožjih ukrepov države zoper lokalno samoupravo v luči načela sorazmernosti, ne pa tudi etičnih vidikov konkretnega primera, ki si zaslužijo posebne obravnave.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(4) 47(2) 46(1)
45(2) 44(2) 43(2) 43-44(1)
42(3) 41(1) 40(1) 39(1)
39-40(3) 38(3) 38-39(1) 37(3)
37-38(1) 36(5) 36-37(1) 35(2)
34(2) 33(3) 32(2) 31(1)
31-32(3) 30(3) 29(1) 29-30(3)
28(2) 27(3) 26(3) 25-26(2)
24(1) 24-25(5) 23(2) 23-24(1)
22(3) 21(3) 20(2) 19(2)
19-20(1) 18(1) 17(2) 16-17(3)
15(2) 15-16(1) 14(2) 14-15(2)
Več...

Leto objave

2019(2) 2018(8) 2017(6) 2016(2)
2015(1) 2014(1) 2013(3) 2012(5)
2011(1) 2010(3) 2009(8) 2008(5)
2007(10) 2006(22) 2005(7) 2004(8)
2003(6) 2002(12) 2001(11) 2000(7)
1999(5) 1998(9) 1997(4) 1996(1)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.3. OBRAMBA IN ZAŠČITA 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKL MNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov