O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 195
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 4862)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vlada RS

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 45. redni seji (30. september 2019): - predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 46. redni seji (3. oktob
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ratifikaciji Dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (MDPKSEPT) (Ur. l. RS - MP, št. 13/19) - veljati začne 19. oktobra. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o enakih možn
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Ali v Sloveniji preverjamo učinke predpisov na družbo?

Zimšek Jelka, Železnik Maša, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Jelka Zimšek, mag. Maša Železnik, Pravna praksa, 38-39/2019Analiza učinkov predpisov (ang. Regulatory Impact Assesment tudi Regulatory Impact Analysis, RIA), ki je eno pomembnejših orodij pri pripravi boljših (ang. better regulation) oziroma pametnih (ang. smart regulation) predpisov, je poseben postopek preverjanja učinkov predpisa na družbo in omogoča sistematično obliko presoje ne le na področju, ki ga s predpisom želimo urediti, temveč tudi na drugih področjih. Glavni namen analize učinkov je namreč pridobiti čim bolj natančne empirične informacije o negativnih in pozitivnih učinkih predpisov na javne finance, gospodarstvo, okolje in družbo kot celoto. Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) izvaja že tretjo revizijo na področju priprave, sprejemanja in spremljanja predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Člen 80 Ustave RS in odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov

Tušar Damjan, Ban Eva, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Damjan Tušar, Eva Ban, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče je v odločbi U-I-32/15 z dne 8. novembra 2018 odločilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (Ustavo), ker volilni okraji ne izpolnjujejo več nobenega kriterija iz 20. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), in zakonodajalcu določilo dveletni rok od objave odločbe za odpravo neustavnosti. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je veljavni volilni sistem skladen z Ustavo, in razložilo, kaj pomeni odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Ta v skladu z odločbo pomeni, "da so volivci tisti, ki 'povzročijo' dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Izključen in neposreden razlog za dodelitev poslanskih mandatov posameznim osebam mora biti kolektivna izjava volje volivcev. Odločilen vpliv volivcev na personalizacijo poslanskih mandatov zato pomeni, da je dodelitev mandatov v rokah volivcev, ne pa v rokah drugih subjektov, tudi ne v rokah predlagateljev kandidatnih list (praviloma političnih strank). Sestava Državnega zbora mora biti odvisna od kolektivne volje volivcev. [...] Volivci svojo izjavo volje na volitvah izrazijo z glasovanjem. Njihov odločilni vpliv se mora pokazati pri izidu glasovanja. Ustavno načelo sorazmernega predstavništva na eni strani zahteva, naj se mandati delijo v sorazmerju s podporo posameznih skupin volivcev. Ustavna zahteva po odločilnem vplivu pa po drugi strani zahteva, naj volivci z glasovanjem izrazijo podporo posameznim kandidatom (enemu ali več), sicer ni mogoče zagotoviti, da je personalizacija 'v rokah' volivcev."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu

Letnar Černič Jernej, Weingerl Petra, 11.10.2019

Človekove pravice

dr. Jernej Letnar Černič, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 38-39/2019Varstvo in uresničevanje človekovega dostojanstva zahteva spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Države so tradicionalno primarno odgovorne za spoštovanje, varovanje in uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj so se te sprva razvile v razmerju med državo in posamezniki. A tudi v gospodarstvu lahko prihaja do tveganj za kršitve človekovih pravic. Gospodarske družbe pogosto pozitivno, a včasih tudi negativno vplivajo na spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vanje lahko posegajo neposredno, posredno, same oziroma skupaj z državnimi in ostalimi nedržavnimi organi. V zadnjih letih se je zato razvilo spoznanje, da nimajo le države, temveč tudi gospodarske družbe obveznosti do spoštovanja človekovih pravic. Te obveznosti izhajajo predvsem iz domačih pravnih redov, evropskega prava in posredno tudi iz mednarodnega prava. V tej luči je spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (ang. business and human rights) treba razlikovati od družbene odgovornosti podjetij, ki je bolj prostovoljne narave, saj gospodarske družbe zavezuje, da pri svojem poslovanju spoštujejo in varujejo človekove pravice. Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu v slovenskem prostoru do sedaj ni bilo deležno prevelike pozornosti, saj se področje pogosto zamenjuje z družbeno odgovornostjo podjetij in predvsem z donatorstvom in sponzorstvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Javno sojenje in objava osebnih podatkov v medijih

Sonja Strle, 11.10.2019

JAVNO OBVEŠČANJE, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 38-39/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede osebnih podatkov, ki zaradi javnosti sojenja pridejo do določenih medijev. Ali posameznik od medijev, ki take osebne podatke objavijo, lahko zahteva popoln izbris? Ali se mediji pri tem lahko sklicujejo na javni interes in posledično ne izbrišejo osebnih podatkov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019 30. september - predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin, - predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021. 3. oktober - predlog
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 3.10.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o obrazcu za posredovanje podatkov, ki so potrebni za določanje vrste in količine obveznih rezerv nafte in njenih derivatov ter za prijavo o članarini (Ur. l. RS, št. 57/19) - v
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Vlada RS

Avtor ni naveden, 3.10.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 74. dopisni seji (26. september 2019): - Sklep o materialni pomoči Republiki Albaniji ob potresu in poplavah, Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 73. dopisni seji (26. september 2019): - Uredba o oblikovanju cen določ
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Argument narave stvari v ustavnosodni presoji

Leon Recek, 3.10.2019

Ustavno sodišče

Leon Recek, Pravna praksa, 37/2019V odločitvah Ustavnega sodišča se večkrat pojavi argument "narava stvari". Izraz je v veliki meri vezan na stališče, da iz splošnega načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave izhaja obveznost zakonodajalca, da bistveno enake položaje obravnava enako, če pa jih ureja različno, mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. V novejših odločbah se izraz sicer opušča, nadomešča ga besedilo, da mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja. Argument narave stvari pa se v odločitvah Ustavnega sodišča pojavlja tudi zunaj navedenega sobesedila - podajam nekaj značilnih primerov take uporabe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Jemanje pristojnosti policiji: potrebno ali škodljivo?

mag. Boštjan J. Turk, 3.10.2019

Uprava

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 37/2019Ko pišemo o jemanju pristojnosti policiji, moramo biti previdni. Pri tej tematiki je namreč bistveno, da se vprašamo, zakaj želimo kot družba sploh jemati pristojnosti organom, ki skrbijo za spoštovanje zakonov in družbenega sistema nasploh? Za to početje moramo namreč imeti prekleto dober razlog in se ne smemo zadovoljiti le s pavšalnimi argumenti glede pomena varovanja človekovih pravic, zaščite ranljivega državljana ali preprečevanja zlorab represivnih organov. Ljudje, ki kritizirajo domnevno prevelike policijske pristojnosti, se morajo vprašati, zakaj jih te pristojnosti pravzaprav motijo. Je to res zaradi tega, ker se jim je zaradi policijskega ravnanja zgodila kakšna krivica, ali pa jim gredo njene pristojnosti v nos, ker njihovi nameni niso čisti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Ocena prvega leta vlade

dr. Anže Burger, 3.10.2019

Vlada

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 37/2019Minilo je leto dni od potrditve 13. Vlade Republike Slovenije in čas je za prvo oceno njenega delovanja. Kot ekonomist bom ocenjeval le njeno gospodarsko politiko, in to po svoji subjektivni prednostni listi od najpomembnejšega področja navzdol.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 3.10.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2019 25. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prispevkih za socialno varnost, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarov
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019 16. september - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. 19. september - predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka. 20. september - predlog zakona o zagotavljanju sredstev za dol
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Vlada RS

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 44. redni seji (19. september 2019): - predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka, - predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi, - predlog zakona o izvrševanju prora
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 54/19) - velja od 7. septembra, uporabljati se začne 1. oktobra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Protestiram

dr. Ciril Ribičič, 26.9.2019

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 36/2019Razočaran pritožnik Marjan Šimunovič iz Sela pri Dobovi je prepričan, da je banka grobo kršila pogodbo, ki jo je sklenila z njim, in mu s tem povzročila zelo veliko premoženjsko škodo. Po tem, ko je bil med letoma 2009 do 2016 neuspešen pred rednimi sodišči, je vse upe polagal v Ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), poslednji zatočišči pritožnikov, ki so prepričani, da se jim je zgodila krivica. Priskrbel si je pravno pomoč ugledne odvetniške družbe, ki mu je pripravila obsežni pritožbi. Pritožba na ESČP s prilogami obsega 144 strani in se obsežno sklicuje tudi na prakso ESČP, med drugim na stališče iz zadeve Gheorghe proti Romuniji, da je dolžnost organov, ki odločajo v zadevi, da podajo jasen in izrecen odgovor na tiste strankine navedbe, ki so bistvene za izid postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 19.9.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34-35/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Prepoved registracije nemoralnih in škandaloznih znamk je v nasprotju s prvim amandmajem

Luka Vlačić, 19.9.2019

Intelektualna lastnina, Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 34-35/2019V nedavnem primeru Iancu proti Brunetti je Vrhovno sodišče ZDA (Sodišče) odločilo, da je prepoved registracije nemoralnih oziroma škandaloznih znamk v nasprotju s prvim amandmajem k ameriški ustavi, pri čemer je sledilo svoji odločitvi v zadevi Matal proti Tam iz leta 2017, v kateri je smiselno enako odločilo glede zvezne prepovedi omalovažujočih znamk. Odločitev glede prepovedi registracije nemoralnih znamk je bila soglasna, medtem ko so trije vrhovni sodniki podali odklonilno ločeno mnenje glede škandaloznih znamk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 19.9.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34-35/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 54/19) - velja od 7. septembra, uporabljati se začne 1. oktobra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Vlada RS

Avtor ni naveden, 19.9.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34-35/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 70. dopisni seji (3. september 2019): - negativno mnenje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja drugega odstavka 3. člena, tretje alineje drugega odstavka 3.a člena, prve alineje četrtega odstavka 3.a člena, prve alineje petega odstavka
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Dopustnost uporabe brezpilotnih zrakoplovov

Avtor ni naveden, 19.9.2019

Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34-35/2019Tretja alineja drugega odstavka 114.a člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije ni v neskladju z Ustavo. O preostalem delu zahteve bo Ustavno sodišče odločilo posebej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 19.9.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34-35/2019 6. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. 11. september - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o delovnih razmerjih. 12. september - predlog zakona o ratifikaciji Doda
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 195 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(71) 48(59) 47(58) 46(27)
45(37) 45-46(25) 44(55) 44-45(2)
43(51) 43-44(9) 42(28) 42-43(8)
41(20) 41-42(43) 40(13) 40-41(9)
39(25) 39-40(60) 38(77) 38-39(21)
37(45) 37-38(16) 36(58) 36-37(34)
35(92) 35-36(5) 34(67) 34-35(7)
33(87) 33-34(8) 32(41) 32-33(10)
31(25) 31-32(42) 30(23) 30-31(26)
29(24) 29-30(54) 28(51) 28-29(36)
27(79) 27-28(10) 26(93) 26-27(7)
25(83) 25-26(10) 24(70) 24-25(75)
Več...

Leto objave

2019(179) 2018(224) 2017(208) 2016(136)
2015(124) 2014(108) 2013(117) 2012(127)
2011(146) 2010(156) 2009(160) 2008(141)
2007(217) 2006(317) 2005(167) 2004(138)
2003(224) 2002(284) 2001(240) 2000(207)
1999(209) 1998(124) 1997(147) 1996(130)
1995(199) 1994(83) 1993(163) 1992(110)
1991(77)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.3. OBRAMBA IN ZAŠČITA 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov