O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 117)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Kriza zahteva krepitev človekovih pravic

mag. Matija Žgur, 19.12.2013

Človekove pravice

mag. Matija Žgur, Pravna praksa, 49-50/2013V torek, 10. decembra, je na PF Univerze v Ljubljani potekala obeležitev dneva človekovih pravic, ki sta jo skupaj s fakulteto pripravili Društvo za mednarodno pravo za Slovenijo in Društvo za ustavno pravo Slovenije. Na ta dan je pred 65 leti Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic - prvi dokument, ki razglaša univerzalno veljavo človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Kritike o izogibanju vsebinskim presojam so neupravičene

mag. Miroslav Mozetič, 19.12.2013

Ustavno sodišče

mag. Miroslav Mozetič, Pravna praksa, 49-50/2013Nenavadno se mi zdi, da dan ustavnosti obeležujemo le na Ustavnem sodišču in da se ob dnevu samostojnosti spominjamo le naše plebiscitne odločitve za samostojno državo. Res je, da pomeni plebiscitna odločitev prvi pravni korak k samostojnosti, vendar pa pomenita Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustava, sprejeta 23. decembra 1991, vzpostavitev novega vrednostnega sistema, temelječega na spoštovanju človekovega dostojanstva, ki je pravnoetični temelj naše ustavne ureditve. Slednja "temelji na konceptu ustavne demokracije, tj. na predpostavki, da mora biti oblast omejena z nekaterimi temeljnimi pravicam in svoboščinami, ki človeku pripadajo zaradi njegove lastne vrednosti" (odločba US, št. U-I-109/10).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Čigavi so stroški za predhodni zdravstveni pregled za delovno mesto zdravnika specializanta?

Avtor ni naveden, 19.12.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2013Varuh se je ob reševanju konkretne pobude srečal s problemom plačila stroškov predhodnih usmerjenih preventivnih zdravstvenih pregledov za delovno mesto zdravnika specializanta. Zdravniška zbornica Slovenije namreč od kandidatov, ki se prijavijo na javni razpis specializacij zdravnikov za posamezna specialistična področja, kot obvezno dokazilo zahteva predložitev zdravniškega spričevala o predhodnem usmerjenem preventivnem zdravstvenem pregledu za delovno mesto specializanta, opravljenem pri pooblaščenem zdravniku medicine dela, prometa in športa, iz katerega bo razvidno, da je kandidat sposoben za specializacijo, za katero bo kandidiral. Kandidati morajo pridobiti zdravniško spričevalo na svoje stroške, pri tem pa sploh ni nujno, da bodo na razpisu uspeli. Če na razpisu ne uspejo in ponovno kandidirajo naslednje leto na novem razpisu, morajo pridobiti novo zdravniško spričevalo, saj so spričevala veljavna le eno leto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Pravica do pitne vode

dr. Vasilka Sancin, 12.12.2013

Človekove pravice

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 48/2013Brez vode ni življenja, ne človeka ne države. Človek brez dostopa do pitne vode praviloma ne bo preživel tedna dni, država pa za izpolnitev enega od konstitutivnih elementov svojega obstoja potrebuje naseljivo kopno ozemlje, kar je pogojeno z dostopom prebivalstva do pitne vode. Kljub temu je marsikje zagotavljanje te osnovne potrebe oteženo oziroma je voda težko dostopna vse večjemu številu ljudi. V sodelovanju med PF Univerze v Ljubljani in PF Univerze v Lizboni je 29. novembra 2013 v Lizboni potekala znanstvena delavnica, na kateri je tekla razprava o pravici do pitne vode. Pozornost je bila namenjena številnim izzivom pri pravnem urejanju na nacionalni in mednarodni ravni, tako pri konceptualizaciji pravice kot tudi njeni učinkoviti implementaciji v praksi, predstavljeni pa so bili tudi primeri domačih pravnih ureditev v Sloveniji in na Portugalskem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Varnostno-obveščevalne službe na prepihu

Nataša Pirc Musar, 12.12.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 48/2013Po treh mesecih dela in treh zelo napornih in dolgih sestankih s predstavniki ZDA je ad hoc skupina, ki jo je ustanovil Svet EU z namenom preveriti navedbe iz razkritij Edwarda Snowdna, končala svoje delo. Že vnaprej smo vedeli, da gre za misijo iskanja oziroma preverjanja dejstev in da bo naloga izvedeti kaj več iz prve roke zelo težka. In tako je tudi bilo, zelo težko smo, razumljivo, karkoli o metodah dela izvlekli iz ameriških kolegov, bolj zgovorni so bili le pri zatrjevanjih, da za vse obstajajo pravne podlage. Poročilo je treba torej brati kot dokument, ki potrjuje vsaj nekaj od tega, kar o delovanju Nacionalne varnostne agencije (National Security Agency - NSA) beremo v medijih. Potrjuje namreč tisto, kar so Američani v tej fazi bili pripravljeni priznati, in seje dvom v tisto delovanje ZDA, o katerem niso želeli spregovoriti niti besede. Kot članica te delovne skupine sem se seveda osredotočila na varstvo osebnih podatkov, strokovnjaki s tega področja smo namreč delali skupaj s strokovnjaki za obveščevalno dejavnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Ekonomska kriza in človekove pravice

Sancin Vasilka, Žgur Matija, 5.12.2013

Človekove pravice

dr. Vasilka Sancin, mag. Matija Žgur, Pravna praksa, 47/2013Dne 10. decembra 1948 je Generalna skupščina OZN sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki je pomenila začetek "dobe človekovih pravic" - dobe, ki jo zaznamuje radikalna sprememba politične paradigme: odnosi med vladajočimi in tistimi, ki jim ti vladajo, se ne presojajo več z vidika prvih, temveč z vidika slednjih. Letos obeležujemo tudi 20. obletnico Svetovne konference človekovih pravic, ki je med drugim pozvala k ustanovitvi Urada visokega komisarja za človekove pravice. V sklepih konference je bilo poudarjeno, da "se države članice OZN svečano zavezujejo k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in k posamičnemu ter kolektivnemu ukrepanju, da bi uživanje človekovih pravic postalo realnost za vsakega človeka". Danes, 65 let od sprejema Splošne deklaracije in 20 let od zavez držav na dunajski konferenci človekovih pravic, se tudi zaradi ekonomske krize univerzalno priznanje in uveljavitev človekovih pravic kažeta kot ideal, ki se vse bolj izmika uresničitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Dan republike

dr. Ciril Ribičič, 21.11.2013

Človekove pravice

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 45/2013Na šestindevetdeseti seji, ki je potekala od 10. do 12. oktobra 2013, je Beneška komisija med drugim ob novih zadevah obravnavala tudi uresničevanje svojih starih priporočil, na primer glede zoževanja imunitetne pravice sodnikov v Moldaviji, postopnosti spreminjanja islandske ustave in nedorečenosti predlaganih rešitev v njenem osnutku, tudi glede uvajanja kombiniranega volilnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Pogodba o izobraževanju delavca javnega zavoda

mag. Nataša Belopavlovič, 14.11.2013

Uprava, Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 44/2013Delodajalec (javni zavod) je s svojimi delavci do uveljavitve Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) sklepal pogodbe o izobraževanju. V njih se je delodajalec zavezal delavcu nuditi plačano odsotnost z dela za potrebe izobraževanja, dodaten plačan dopust za opravo strokovnega izpita in povračilo stroškov prvega opravljanja izpita. Delavci pa so se po opravljenem strokovnem izpitu zavezali ostati določen čas v delovnem razmerju pri delodajalcu. Delavka je v letu 2011 z delodajalcem sklenila pogodbo o izobraževanju, izobraževanje se je končalo 30. junija 2012, v pogodbi z delodajalcem pa se je zavezala, da bo obveznost po pogodbi (opravo strokovnega izpita) izpolnila do 30. junija 2013. Ker je delavka v avgustu 2012 nastopila porodniški dopust in se je na delo vrnila avgusta 2013, ji je delodajalec omogočil podaljšanje roka za opravo strokovnega izpita do 30. junija 2014 in z njo sklenil aneks. • Ali je delodajalec dolžan delavki v tem primeru zagotoviti pravico do plačanega dopusta in povrnitve stroškov prve oprave izpita, kot se je zavezal v pogodbi o izobraževanju, ali pa lahko v aneksu, s katerim je podaljšal rok za izpolnitev obveznosti, zapiše, da slednjega delavki zaradi 185. člena ZUJF ni dolžan omogočiti? • Ali lahko v tem primeru delavka od pogodbe o izobraževanju odstopi zaradi delodajalčeve neizpolnitve obveznosti? Ministrstvo za pravosodje je v dopisu 007-1107/2012/1 z dne 29. junija 2012 zapisalo, da ZUJF v že sklenjene pogodbe, ki veljajo v času njegove uveljavitve, ne posega. • Ali slednje velja tudi za aneks, sklenjen po uveljavitvi ZUJF, ki se nanaša na pogodbo o izobraževanju, sklenjeno pred uveljavitvijo ZUJF?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Nasprotovanje predlogu evropske direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb za oskrbo z vodo

Avtor ni naveden, 14.11.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2013Na Varuha se je obrnilo več posameznikov in skupin ter izrazilo nasprotovanje privatizaciji vode, ki naj bi jo omogočali predlogi direktiv EU, in sicer predlog direktive o javnih naročilih, predlog direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in predlog direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Negovalcem otrok s posebnimi potrebami odvzeti dnevi dopusta za nego

Avtor ni naveden, 7.11.2013

Človekove pravice, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2013Varuh je prejel več pobud javnih uslužbencev, prizadetih zaradi omejitve števila dni letnega dopusta, ki jo je prinesel 187. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Gre za javne uslužbence, ki že na podlagi kriterijev delovne dobe, zahtevnosti dela in starosti javnega uslužbenca dosegajo zgornjo mejo 35 dni letnega dopusta. Poleg tega pa ti javni uslužbenci varujejo in negujejo otroke s težjo telesno ali zmerno, težjo ali težko duševno prizadetostjo, zaradi česar so po veljavni zakonodaji (na primer po drugem odstavku 39. člena Zakona o delavcih v državnih organih) upravičeni do dodatnih pet dni letnega dopusta. Zaradi omejitve iz 187. člena ZUJF se jim ti dnevi dopusta črtajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Še o bedakih, fašistih in obsojenem Božičku

Leon Recek, 7.11.2013

Človekove pravice

Leon Recek, Pravna praksa, 42-43/2013V svoji kolumni na spletnem portalu Ius-info z dne 27. septembra 2013 se je dr. Matej Avbelj odzval na moj prispevek v PP, št. 37/2013, Bedaki, fašisti in obsojeni Božiček, v katerem sem podal kritiko njegove razlage štirih odločb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) iz njegovega članka Obsojeni Božiček. V svojem odzivu je sprejel moje stališče, da je bilo njegovo tolmačenje teh odločb napačno, a vztraja, da je odločba ljubljanskega pritožbenega sodišča v zadevi "Furlan v. Janković" nezakonita. Še več, moja kritika njegovega pisanja, ki ji utemeljenosti sicer ne odreka, naj bi zgrešila pravega naslovnika, ker se v članku ukvarjam z njegovim stališčem, ne pa z "vse kritike vredno sodbo" Višjega sodišča v Ljubljani, napake katerega sem namerno ali nenamerno spregledal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Prejemniki štipendij za študij v tujini nezaposljivi v Sloveniji

Avtor ni naveden, 18.10.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013Varuh je tudi v letu 2013 prejel v obravnavo pobude s problematiko zaposlovanja štipendistov, ki so po končanih univerzitetnih programih izobraževanja nadaljevali študij v tujini. To jim je omogočil Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (JSRKŠ) z dodelitvijo precej visokih zneskov štipendij. Kandidati so z JSRKŠ ter s Službo Vlade RS za razvoj in evropske zadeve (SVREZ) podpisali pogodbe o štipendiranju (pogodbe) in s tem sprejeli poleg pravic tudi obveznosti iz 4. člena pogodbe. Vendar pa ima v skladu s tem členom obveznost do štipendista tudi SVREZ, saj mora v treh mesecih po prejemu potrdila o uspešno končanem izobraževanju določiti državni organ, v katerem se štipendist mora zaposliti. Če SVREZ v tem roku štipendistu ne ponudi zaposlitve, mora slednjo štipendist najti sam, saj se je dolžan za tri leta zaposliti v Republiki Sloveniji ali pa se za enako obdobje samozaposliti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Teritorialne meje ustavne zahteve po sodni odločbi: dva primera

Šugman Stubbs Katja, Gorkič Primož, 18.10.2013

Človekove pravice

dr. Katja Šugman-Stubbs, dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 40-41/2013V Ustavi Republike Slovenije se kot pogoj dovoljenosti določenih posegov v človekove pravice pogosto pojavlja izdaja sodne odločbe. Tak primer so določbe o priporu (20. člen Ustave RS) in varstvu zasebnosti (35.-37. člen Ustave RS). Kadar gre za zadeve, ki se nanašajo izključno na območje Republike Slovenije, je tak pogoj v presoji Ustavnega sodišča RS dovolj jasen, izdelan in predvidljiv. Kadar pa presoja določenega pravnega primera vsebuje tudi "tuj" element, pa se Ustavno sodišče pri razlagi tega pojma zapleta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Odškodnina po 72. členu ZDen

mag. Janez Tekavc, 10.10.2013

DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 39/2013Na videz se je zdelo, da vprašanje odškodnine zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja ni več aktualno, dokler ni v javnosti odjeknilo, da je bilo denacionalizacijskim upravičencem prisojeno tudi kar nekaj milijonskih zneskov. Prisojeni zneski so presenetljivi zgolj za tiste, ki niso opazili, kako se je v sodni praksi Vrhovnega sodišča skoraj neopazno izoblikovalo stališče, ki je dalo drugemu odstavku 72. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) pomen, ki ga iz besedila zakona le stežka razberemo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Odprava plačnih nesorazmerij - pridobljene pravice javnih uslužbencev

Avtor ni naveden, 10.10.2013

Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39/2013Sodba in sklep VIII Ips 105/2013, 3. september 2013 (v zvezi z odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča X Pdp 889/2012) URS - 155. člen ZSPJS - 42. člen ZKolP - 3., 9. in 28. člen ZUJF - 155. člen Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS) - 50. člen Tisti javni uslužbenci, na katere se
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Ura resnice

Hinko Jenull, 10.10.2013

Uprava, Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 39/2013Soočiti se bo treba z resnico. Nesmotrno zapravljanje, čezmerno zadolževanje in splošno slabo vodenje je že izničilo finančno suverenost Republike Slovenije. V sorazmerju z odvisnostjo od tujega denarja se iz dneva v dan zmanjšuje njena politična samostojnost. Plačilni primanjkljaj se postopno, vendar zanesljivo spreminja v demokratični deficit. Domači oblasti je vsak dan manj dovoljeno izvrševati voljo ljudstva, ubogati je treba gospodarje javnega dolga. Izgubi gospodarske tako sledi izguba politične suverenosti, v tem obsegu pa tudi pravne suverenosti, najprej in najbolj pri upravljanju države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Obvladovanje korupcije in korupcijskih tveganj z zgledom integritete

mag. Bećir Kečanović, 10.10.2013

Uprava

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 39/2013V PP, št. 37/2013, sem razpravljal o odgovornosti, da se korupcija in druga odklonska ravnanja preprečujejo od znotraj in se pri tem ne čaka na zunanje organe nadzora, odkrivanja in pregona. Z istim namenom si tokrat poglejmo obvladovanje korupcije in korupcijskih tveganj z zgledom preudarnosti in etične naravnanosti, kar v poslovnem okolju javnega in zasebnega sektorja zajema pojem integriteta. V takem okolju se odgovornost za ljudi in poslovne rezultate poraja bolj iz občutka za skupne vrednote kot pa iz strahu pred kazensko normo in sankcijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Razreševanje izbrisa - ali reševanje naše biti?

Blaž Kovač, 10.10.2013

Človekove pravice

Blaž Kovač, Pravna praksa, 39/2013"No, zdaj smo pa tam ... kjer ni muh." "Teh res ni, so pa podgane." Ciničen pogovor Lakotnika, Zvitorepca in Trdonje na dnu grajske ječe v Mustrovem stripu Vitez ropar je kot nalašč za ponazoritev pravno-politično-etične godlje, v katero je zašla slovenska politika s pripravo zakonskega predloga o odpravi posledic izbrisa - mimo izbrisanih samih. Zataknjeni smo v tej iracionalni politični godlji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Prenos komunalne opreme z investitorja na občino

Avtor ni naveden, 10.10.2013

LOKALNA SAMOUPRAVA

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39/2013Pojasnilo DURS, št. 4230-181008/2013-2, 18. marec 2013 • Kdaj je prenos komunalne opreme z investitorja - davčnega zavezanca na občino dobava blaga, od katere je treba obračunati DDV? Če investitor gradi komunalno opremo na zemljišču, ki je v njegovi lasti, ali na zeml
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

S "preskokom" letnika kaznovana pri višini Zoisove štipendije

Avtor ni naveden, 3.10.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2013Varuh je prejel pobudo, v kateri mati dijakinje navaja, da je hči v šolskem letu 2012/2013 prejemnica Zoisove štipendije. Obiskuje prvi letnik gimnazije in hkrati opravlja izpite za drugi letnik. V šolskem letu 2013/2014 se torej namerava vpisati v tretji letnik gimnazije. Nedavno naj bi ji na Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije (JSRKŠ) povedali, da se ji bodo v povprečje ocen za pridobitev omenjene štipendije v prihodnjem šolskem letu štele ocene vseh predmetov iz prvega in drugega letnika. To se ji ne zdi pravično, saj ji bodo ocene iz drugega letnika, ki ga bo opravila s predmetnimi izpiti, kvarile povprečje ocen prvega letnika, ki ga obiskuje. Poleg tega naj tudi ne bi bila upravičena do enkratnega izplačila Zoisove štipendije za opravljen drugi letnik, kar kot možnost predvideva 12. člen Zakona o štipendiranju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Stranka ne more biti hkrati na dveh narokih

Avtor ni naveden, 3.10.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2013Pobudnica je bila po šestih letih čakanja povabljena na sodno obravnavo v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 2182/2007-ll, razpisano za 20. junij 2013 ob 9. uri. Hkrati je prejela tudi vabilo kot oškodovanka v kazenski zadevi istega sodišča pod opr. št. ll K 29735/2010, in sicer za isti datum in uro kot v pravdni zadevi (tožena stranka v pravdnem postopku je bila hkrati tudi obtoženec v kazenski zadevi). Ker se je želela udeležiti obeh narokov, se je obrnila na obe sodnici in tudi na predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Prejela je le odgovor sodnice v kazenski zadevi, da kazenske obravnave ne bo preložila, češ da prisotnost pobudnice kot oškodovanke na naroku ni obvezna. Zato je pobudnica zaprosila za posredovanje Varuha, da se zaplet uredi tako, da se bo lahko udeležila obeh narokov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Vročanje pošte brezdomcem

Avtor ni naveden, 3.10.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2013Varuha je pobudnik opozoril na problematiko vročanja priporočene pošte in pošiljk s strani državnih organov brezdomcem. Center za socialno delo, pri katerem ima prijavljeno stalno prebivališče, naj se z vročanjem ne bi več želel ukvarjati, nekateri drugi centri pa tako dejavnost še izvajajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Dodatno o nevarnih psih

Igor Vuksanović, 3.10.2013

Uprava

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 38/2013Problematika nevarnih psov pride v ospredje družbenega zanimanja le občasno. Tako je časopis Delo poročal, da po odmevnem primeru Baričevič večjega števila napadov na človeka sicer ni bilo, v zadnjih letih pa je bil dokumentiran napad ameriškega staffordskega terierja na dve leti in pol staro deklico v Dravljah, prav tako pa je bil zaprt dvajsetletnik, ki je na moškega naščuval pitbula. Avtor povzema zanimiv pristop dunajskih mestnih oblasti, ki so določene pasme psov opredelile kot posebej nevarne (saj je pet odstotkov teh pasem odgovornih za skoraj četrtino ugrizov) in zanje velja poseben režim, po katerem morajo lastniki opraviti strokovni izpit in tako dokazati, da imajo psa povsem pod nadzorom, sicer jim grozi visoka kazen. Dnevnik je pred kratkim poročal, da je domači pes ugriznil v obraz in hudo ranil malo več kot leto dni starega fantka. V članku je naveden tudi podatek, ki ga je posredovala Veterinarska uprava Slovenije (VURS), da so psi v Sloveniji lani ugriznili 1.138 ljudi, letos do 29. julija 2013 pa 729. Čeprav bi bilo prenagljeno reči, da so psi bistven dejavnik ogrožanja v Sloveniji, te številke niso zanemarljive.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Poračuni plačnih nesorazmerij

dr. Nana Weber, 3.10.2013

Uprava

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 38/2013Minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant je potrdil, da je Republika Slovenija izgubila sodni spor glede odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij uradnikom državnih organov. Vrhovno sodišče RS je namreč 3. septembra 2013 s sodbo VIII Ips 105/2013 odločilo o revizijskem zahtevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Združevanje občin

dr. Ciril Ribičič, 3.10.2013

Uprava, LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 38/2013Večina sedanjih slovenskih občin je nastala, ne da bi bili upoštevani predpisani pogoji, ob političnem pritisku od zgoraj, pogosto tudi v nasprotju z referendumskimi izidi. Kljub temu ne bi bilo prav občin združevati na enak način. Zato je bil
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(3) 48(2) 47(1) 45(1)
44(2) 42-43(2) 40-41(2) 39(6)
38(6) 37(5) 36(2) 35(4)
34(4) 33(1) 31-32(2) 29-30(2)
28(2) 27(4) 26(1) 24-25(4)
22(1) 21(3) 18(4) 15(4)
14(4) 13(1) 12(2) 11(3)
10(4) 9(8) 7-8(10) 6(1)
5(5) 4(1) 3(2) 2(1)
1(7)

Leto objave

< Vsi
2013(117)
> Januar(11) > Februar(16) > Marec(17) > April(9) > Maj(7) > Junij(5) > Julij(9) > Avgust(3) > September(15) > Oktober(14) > November(5) > December(6)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

A B CĆČ D ĐEF G H I J K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov