O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 119
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 2967)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

10. obletnica Listine EU o temeljnih pravicah

Sonja Strle, 23.1.2020

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Sonja Strle, Pravna praksa, 3/2020Dne 5. decembra 2019 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom 10 let Listine EU o temeljnih pravicah, ki sta jo organizirala Pravniško društvo Ljubljana in Slovensko društvo za evropsko pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Opuščen inšpekcijski nadzor in nedopustna neodzivnost v občinah Idrija in Cerkno

Avtor ni naveden, 23.1.2020

LOKALNA SAMOUPRAVA, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2020Varuh človekovih pravic (Varuh) je prejel pobudo, ki se je nanašala na neodzivnosti Medobčinskega inšpektorata občin Idrija in Cerkno glede prijavljenega suma kršitev iz meseca januarja 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Tajno sojenje v kazenskem postopku ni nujno v nasprotju z EKČP

Zoran Skubic, 23.1.2020

Kazenski postopek, Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2020Javnost sojenja, sploh pa v kazenskih postopkih, je nedvomno ena od temeljnih civilizacijskih pridobitev, in kot taka je zapisana tudi v 24. členu Ustave, a z dostavkom, da izjeme od tega načela določa zakon. Tudi prvi odstavek 6. člena (Evropske) Konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) dopušča določene izjeme od načelne zapovedi javnosti sojenja, in sicer v primerih, ko "je to v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, pa tudi tedaj, kadar bi po mnenju sodišča zaradi posebnih okoliščin javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Mariborsko praznovanje varovanja temeljnih pravic EU

Aljoša Polajžar, 16.1.2020

Človekove pravice

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 1-2/2020Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 29. novembra 2019 potekala celodnevna mednarodna konferenca ob obeležitvi 10. obletnice zavezujoče Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina). Poglede z različnih zornih kotov na razvoj in uporabo Listine je delilo kar 20 eminentnih domačih in tujih pravnih strokovnjakov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Občina Rogašovci po Varuhovem posredovanju uredila priklop na javni vodovodni sistem

Avtor ni naveden, 16.1.2020

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2020Nepremične občanov občine Rogašovci (občina) so le nekaj metrov oddaljene od priključka na vodovodno omrežje, kljub temu pa se nanj niso mogli priklopiti. V okviru izgradnje pomurskega vodovoda so pričakovali, da bo vodovod zgrajen tudi do njihovih nepremičnin, saj lastna oskrba ni mogoča, ker je podtalnica mineralna voda in s tem neprimerna za oskrbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Napaka pri vročitvi sodnega sklepa je kršitev načela dobrega upravljanja

Avtor ni naveden, 19.12.2019

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2019Pobudnik je v svoji gospodarski pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Kranju ("sodišče") že pred letom dni vložil predlog za izločitev razpravljajoče sodnice, vendar sklepa oz. odločitve o tem še ni prejel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Prikrito izvajanje videonadzora na delovnem mestu in pravica do zasebnosti

Aljoša Polajžar, 19.12.2019

Človekove pravice

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 49-50/2019V predmetni zadevi je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) obravnaval kočljivo vprašanje varstva zasebnosti delavca. ESČP se je ukvarjalo z dvema vprašanjema v povezavi z delavcem, ki je bil zaradi kraje odpuščen na podlagi dokazov, pridobljenih s prikritim videonadzorom na delovnem mestu. Prvič, ali je bila delavcu kršena pravica do zasebnosti po 8. členu Evropske konvencije o varstvu temeljnih pravic in svoboščin (EKČP)? Ter drugič, ali pomeni uporaba (in dopustitev izvedbe) na takšen način pridobljenih dokazov v nacionalnem sodnem postopku kršitev pravice do poštenega sojenja po 6. členu EKČP? Veliki senat - deloma v nasprotju s sodbo senata tretje sekcije ESČP - ni ugotovil kršitve niti po 8. niti po 6. členu EKČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Človekove pravice pred novimi izzivi

dr. Marko Bošnjak, 12.12.2019

Človekove pravice

dr. Marko Bošnjak, Pravna praksa, 48/2019V zvezi s človekovimi pravicami pogosto poudarjamo njihovo univerzalno naravo, skladno s katero veljajo enako za vse ljudi na vseh krajih sveta v vseh obdobjih. Navedena značilnost je bila na svetovni ravni izražena predvsem s Splošno deklaracijo človekovih pravic. Obletnico njenega sprejema obeležujemo kot dan človekovih pravic. Sprejem tega pomembnega akta je kljub njegovi univerzalni noti treba umestiti v zgodovinsko specifični kontekst kmalu po drugi svetovni vojni. Ta se je končala z zmago držav, med katerimi so bile v večini takšne, ki so človekove pravice razumele kot bistveni pravni izraz temeljnih človeških vrednot, demokracijo in pravno državo pa kot edini vzdržni način organizacije človeške skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Pisanje strokovnih člankov: med delavčevo pravico in delodajalčevimi interesi

Špela Lovšin, 12.12.2019

Delovna razmerja, Človekove pravice

Špela Lovšin, Pravna praksa, 48/2019Varovanje poslovnih skrivnosti delodajalca je ena izmed temeljnih obveznosti, ki izvira iz delovnega razmerja. Upoštevajoč naravo omenjene obveznosti, je neizogibno, da njeno spoštovanje v določenih primerih pride v konflikt s pravico do svobode izražanja, varstvo katere zagotavlja 10. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Napotke za vzpostavljanje primernega ravnovesja v primeru takšnega konflikta je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) nedavno podalo v sodbi v zadevi Herbai proti Madžarski.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

25. obletnica uveljavitve EKČP v Sloveniji

Urša Ravnikar Šurk, 12.12.2019

Človekove pravice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 48/2019Akademski forum Nove univerze je 14. novembra v prostorih Evropske pravne fakultete obeležil 25. obletnico uveljavitve Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji. Moderatorju izr. prof. dr. Jerneju Letnarju Černiču so se pridružili ugledni sogovorniki, ki so razpravljali o zgodovini, aktualnih temah in prihodnosti Konvencije v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Rumeni karton

dr. Ciril Ribičič, 12.12.2019

Človekove pravice

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 48/2019ESČP se v svojih sodbah pogosto sklicuje na analize in mnenja Beneške komisije. To je eden od razlogov, da jo države rade povprašajo za pravno mnenje o tem, ali nek predpis krši evropske demokratične standarde. Razumni državniki praviloma upoštevajo kritična mnenja Beneške komisije in tako zmanjšajo možnost, da bi bile države obsojene pred ESČP. S tem se zmanjšuje število kršitev konvencijskih pravic in razbremenjuje ESČP. Zato mora biti Beneška komisija posebej pozorna na to, da so analize prepričljive in da v praksi zdržijo preizkušnjo njene napovedi glede možnosti uspeha pred ESČP. S tega vidika je izjema soglasno sprejeta sodba 5. senata ESČP, ki mu predseduje Angelika Nussdorfer (zadeva Polyakh v. Ukraine, ECLI:CE:ECHR:2019:1017JUD005881215), v kateri so evropski sodniki zapisali, da se lahko Beneška komisija za razliko od njih zadrži na splošni (abstraktni) ravni, ko presoja lustracijske ukrepe neke države, medtem ko morajo sami upoštevati vse relevantne okoliščine posameznih primerov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

K nekemu ločenemu mnenju (2. del)

Franc Testen, 5.12.2019

Ustavno sodišče

Franc Testen, Pravna praksa, 47/2019V dodatku k svojemu odklonilnemu ločenemu mnenju ustavni sodnik Klemen Jaklič (KJ) opisuje, kako je potekalo odločanje sodišča v zadevi U-I-59/17. Najprej o tem, kakšnih nedovoljenih pritiskov je bil deležen s strani ustavnih sodnic in sodnikov. Nadalje sodnikom očita rezultatsko odločanje. Na koncu opisuje, kako je potekalo odločanje o predlogu za izločitev enega od sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

K nekemu ločenemu mnenju (1. del)

Franc Testen, 28.11.2019

Tujci, Ustavno sodišče

Franc Testen, Pravna praksa, 46/2019Ustavno sodišče je dne 18. septembra 2019 izdalo odločbo, v kateri je na zahtevo Varuha človekovih pravic presojalo ustavno skladnost več določb Zakona o tujcih (ZTuj-2). Razveljavilo je določbe treh stavkov 10.b člena Zakona. Dvojni doktor, ustavni sodnik Klemen Jaklič (v nadaljevanju KJ), je glasoval proti sprejeti odločitvi in podal odklonilno ločeno mnenje (v nadaljevanju LM). Nosilni, zame zelo sporni razlog za sodnikov glas proti sprejeti odločitvi predstavlja teza sodnika KJ, da izpodbijana ureditev ščiti migrante in prebivalce Slovenije pred sistemskim masovnim mučenjem, do katerega bi lahko prišlo, če bi slovenske oblasti ob množičnem prihodu migrantov spoštovale predpise o mednarodni zaščiti. Posebnost tega ločenega mnenja je še Dodatek, v katerem je sodnik razkril nekatere okoliščine, ki so spremljale postopek odločanja v tej zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Ob desetletnici Listine EU o temeljnih pravicah

dr. Verica Trstenjak, 28.11.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 46/2019Človekove oz. temeljne pravice so vrednota, so bogastvo, ki so last vsakega posameznika; niso ne last družbe, ne vlade, ne države, ne mednarodne skupnosti. Človekova pravica se ne ustavi na meji med državami, ne na morju, ne v zraku, ne sme je ustaviti niti digitalna doba. Na ravni EU so temeljne pravice že deset let urejene z Listino EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). Listina, ki je bila sicer sprejeta že leta 2000, je pravno zavezujoča od leta 2009 in je na podlagi 6. člena Pogodbe o EU del primarnega prava EU. Kot najvišji pravni akt v EU na področju temeljnih pravic se sicer ne imenuje ustava, a njeno vsebino in veljavo ter pravno moč lahko primerjamo z ustavo. Evropski ustavni pomen ji je priznalo Sodišče EU v Luksemburgu, ki ji tudi sicer s pogostim sklicevanjem nanjo in razlago zapisanih pravic daje izredno veljavo. Listina velja, ob nekaterih omejitvah za Združeno kraljestvo in Poljsko, za vseh 28 držav članic EU in več kot 500 milijonov državljanov EU. Naj omenim, da je treba Listino razlikovati od Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je akt Sveta Evrope in velja za 47 držav podpisnic konvencije, v Sloveniji pa letos obeležujemo njeno 25-letnico pravne uveljavitve (za kršitve pravic po tej konvenciji je pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Kritično stanje zaostankov pri odločanju MDDSZ

Avtor ni naveden, 14.11.2019

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2019Varuh človekovih pravic (Varuh) je na lastno pobudo obravnaval problematiko sistematičnih nepravilnosti pri poslovanju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (Ministrstvo), in sicer glede kritično naraščajočih zaostankov pri odločanju o pritožbah zoper prvostopenjske odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Kršitev pravice do svobode izražanja z zavrnitvijo izdaje dovoljenja za reproduciranje filmov

Ana Pakiž, 14.11.2019

Človekove pravice

Ana Pakiž, Pravna praksa, 44/2019V zadevi med pritožnikom, filmskim producentom Sergeyem V. Pryanishnikovom, in državo ni bilo sporno, da je bilo z zavrnitvijo dovoljenja za reproduciranje erotičnih filmov poseženo v pritožnikovo svobodo izražanja. Evropsko sodišče za človekove pravice je presojalo, ali je bil v demokratični družbi poseg nujen ter sorazmeren z zasledovanjem ciljev varovanja javne morale in zaščite otrokovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Pravica do odvetnikove svobode izražanja ponovno pred ESČP

Špela Lovšin, 7.11.2019

Človekove pravice, Odvetništvo in notariat

Špela Lovšin, Pravna praksa, 42-43/2019V nedavni sodbi v zadevi L. P. in Carvalho proti Portugalski je ESČP presojalo utemeljenost posega v pravico do svobode izražanja odvetnikov, kadar je odvetniku s sodbo naloženo plačilo odškodnine sodniku, ki je zaradi podane žaljive izjave pri opravljanju odvetniškega poklica proti odvetniku vložil tožbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 24.10.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2019PP, št. 23/90, 29. november 1990, str. 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu

Letnar Černič Jernej, Weingerl Petra, 11.10.2019

Človekove pravice

dr. Jernej Letnar Černič, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 38-39/2019Varstvo in uresničevanje človekovega dostojanstva zahteva spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Države so tradicionalno primarno odgovorne za spoštovanje, varovanje in uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj so se te sprva razvile v razmerju med državo in posamezniki. A tudi v gospodarstvu lahko prihaja do tveganj za kršitve človekovih pravic. Gospodarske družbe pogosto pozitivno, a včasih tudi negativno vplivajo na spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vanje lahko posegajo neposredno, posredno, same oziroma skupaj z državnimi in ostalimi nedržavnimi organi. V zadnjih letih se je zato razvilo spoznanje, da nimajo le države, temveč tudi gospodarske družbe obveznosti do spoštovanja človekovih pravic. Te obveznosti izhajajo predvsem iz domačih pravnih redov, evropskega prava in posredno tudi iz mednarodnega prava. V tej luči je spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (ang. business and human rights) treba razlikovati od družbene odgovornosti podjetij, ki je bolj prostovoljne narave, saj gospodarske družbe zavezuje, da pri svojem poslovanju spoštujejo in varujejo človekove pravice. Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu v slovenskem prostoru do sedaj ni bilo deležno prevelike pozornosti, saj se področje pogosto zamenjuje z družbeno odgovornostjo podjetij in predvsem z donatorstvom in sponzorstvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Argument narave stvari v ustavnosodni presoji

Leon Recek, 3.10.2019

Ustavno sodišče

Leon Recek, Pravna praksa, 37/2019V odločitvah Ustavnega sodišča se večkrat pojavi argument "narava stvari". Izraz je v veliki meri vezan na stališče, da iz splošnega načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave izhaja obveznost zakonodajalca, da bistveno enake položaje obravnava enako, če pa jih ureja različno, mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. V novejših odločbah se izraz sicer opušča, nadomešča ga besedilo, da mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja. Argument narave stvari pa se v odločitvah Ustavnega sodišča pojavlja tudi zunaj navedenega sobesedila - podajam nekaj značilnih primerov take uporabe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Protestiram

dr. Ciril Ribičič, 26.9.2019

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 36/2019Razočaran pritožnik Marjan Šimunovič iz Sela pri Dobovi je prepričan, da je banka grobo kršila pogodbo, ki jo je sklenila z njim, in mu s tem povzročila zelo veliko premoženjsko škodo. Po tem, ko je bil med letoma 2009 do 2016 neuspešen pred rednimi sodišči, je vse upe polagal v Ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), poslednji zatočišči pritožnikov, ki so prepričani, da se jim je zgodila krivica. Priskrbel si je pravno pomoč ugledne odvetniške družbe, ki mu je pripravila obsežni pritožbi. Pritožba na ESČP s prilogami obsega 144 strani in se obsežno sklicuje tudi na prakso ESČP, med drugim na stališče iz zadeve Gheorghe proti Romuniji, da je dolžnost organov, ki odločajo v zadevi, da podajo jasen in izrecen odgovor na tiste strankine navedbe, ki so bistvene za izid postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Država mora ozdraviti svoj odnos do duševnega zdravja!

Peter Svetina, 19.9.2019

Človekove pravice, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Peter Svetina, Pravna praksa, 34-35/2019Najbrž bo to zvenelo precej čudno, a sploh ni najslabši možni scenarij, če ti oblast kar najodločneje oponira - ne, najbolj trdovratni in zato praviloma tudi največji izzivi navadno segajo na polje oblastne ravnodušnosti. To trdim kot državni (!) funkcionar. Na to pot sem stopil šele pred nekaj meseci, potem ko sem pred izvoljenimi predstavniki vsega ljudstva prisegel, da bom varoval človekove pravice in temeljne svoboščine, da bom svoje delo opravljal vestno in nepristransko ter pri tem spoštoval načela pravičnosti in dobrega upravljanja, pa tudi da bom opravljal svojo nalogo na podlagi ustave in zakona. In čeprav ne dvomim, da bi se lahko našel marsikdo, ki bi trdil, da je (bilo) veliko bolj dramatično na lastni koži občutiti aktivno oblastno represijo, nič manj tudi ne dvomim, da bi moji izhodiščni navedbi zgoraj brez zadržkov pritrdil marsikateri navaden državljan, naveličan brezplodnega iskanja svoje pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Prepoved registracije nemoralnih in škandaloznih znamk je v nasprotju s prvim amandmajem

Luka Vlačić, 19.9.2019

Intelektualna lastnina, Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 34-35/2019V nedavnem primeru Iancu proti Brunetti je Vrhovno sodišče ZDA (Sodišče) odločilo, da je prepoved registracije nemoralnih oziroma škandaloznih znamk v nasprotju s prvim amandmajem k ameriški ustavi, pri čemer je sledilo svoji odločitvi v zadevi Matal proti Tam iz leta 2017, v kateri je smiselno enako odločilo glede zvezne prepovedi omalovažujočih znamk. Odločitev glede prepovedi registracije nemoralnih znamk je bila soglasna, medtem ko so trije vrhovni sodniki podali odklonilno ločeno mnenje glede škandaloznih znamk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Sodišče na prejeto prošnjo sploh ni odgovorilo

Avtor ni naveden, 29.8.2019

Kazenski postopek, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2019Pobudnica je na Okrožno sodišče v Krškem (sodišče) vložila prošnjo, da bi oba z očetom sodelovala v kazenskem postopku zoper povzročitelja prometne nesreče, v kateri jima je umrl sin oziroma brat. Kljub več poslanim prošnjam pobudnica odgovora sodišča ni prejela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Zunanji videz nepristranskosti sojenja in objektivna utemeljitev pristranskosti sodnika

Alenka Antloga, 29.8.2019

Sodišča, Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 32/2019Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnika Matka Škrlja odločil, da je prišlo do kršitve prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice. Pritožnik je zatrjeval, da mu v postopku sodnega varstva zoper izdano obvestilo o prometnih prekrških ni sodilo nepristransko sodišče. Sodnik se je namreč v drugem prekrškovnem postopku zgolj nekaj dni po sprejeti odločitvi v predmetnem postopku in na zahtevo pritožnika strinjal s svojo izločitvijo zaradi pristranskosti do pritožnika.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 119 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(45) 48(41) 47(38) 46(13)
45(29) 45-46(14) 44(33) 43(32)
43-44(6) 42(14) 42-43(8) 41(14)
41-42(26) 40(6) 40-41(8) 39(12)
39-40(36) 38(39) 38-39(3) 37(18)
37-38(16) 36(31) 36-37(20) 35(64)
35-36(2) 34(42) 34-35(2) 33(48)
33-34(5) 32(25) 32-33(10) 31(16)
31-32(26) 30(14) 30-31(9) 29(18)
29-30(30) 28(33) 28-29(22) 27(46)
27-28(5) 26(51) 26-27(6) 25(63)
25-26(4) 24(49) 24-25(33) 23(60)
Več...

Leto objave

2020(5) 2019(64) 2018(97) 2017(113)
2016(104) 2015(97) 2014(82) 2013(83)
2012(77) 2011(101) 2010(55) 2009(49)
2008(51) 2007(129) 2006(225) 2005(106)
2004(75) 2003(152) 2002(220) 2001(198)
2000(162) 1999(178) 1998(71) 1997(61)
1996(69) 1995(118) 1994(41) 1993(83)
1992(59) 1991(42)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.1.1. Splošni državni akti, simboli in prazniki 1.1.2. Človekove pravice 1.1.3. Politične stranke 1.1.4. Ustavno sodišče

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov