O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 55)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Vlada RS

Avtor ni naveden, 15.11.2018

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2018 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 8. dopisni seji (6. november 2018): - pozitivno mnenje o zahtevi Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o nepremičninskem posredovanju. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 7. redni seji (8. november 2018):
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 15.11.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2018 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o podatkih registra nepremičnin (Ur. l. RS, št. 37/18) - velja od 16. junija, uporabljati se začne 22. novembra. 2. Pravilnik o vrstah dejanskih rab dela stavbe in vrstah prostorov, ki pripadajo delu stavbe (Ur.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Ugotovitev obstoja delovnega razmerja - izpolnjevanje pogoja ustrezne izobrazbe

Avtor ni naveden, 15.11.2018

Delovna razmerja, Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2018Neizpolnjevanje izobrazbenega pogoja za zasedbo določenega delovnega mesta ni ovira za priznanje delovnega razmerja tako pred, kot tudi po njegovem nezakonitem prenehanju. Iz 14. člena ZSPJS jasno izhaja, da je posledica neizpolnjevanja izobrazbenega pogoja nižja plača in ne neveljavnost pogodbe o zaposlitvi, v kolikor poseben zakon izrecno ne določa kaj drugega. V nasprotnem primeru bi tožnika, ki nezakonito ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. obravnavali drugače kot delavca, ki prav tako ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja, a ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pravno varstvo oseb, ki živijo z virusom HIV, v zdravstvenih ustanovah

Jani Toplak, 15.11.2018

Človekove pravice, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Jani Toplak, Pravna praksa, 44/2018V letu 2018 je prišlo do pomembnega mejnika pri pravnem varstvu oseb, ki živijo z virusom HIV, saj je sodišče pravnomočno odločilo, da je bilo dejanje zdravstvenega delavca protipravno, ko je zavrnil zdravstveno obravnavo zaradi ene od osebnih okoliščin oz. okužbe z virusom HIV. S tem jo je nedopustno diskriminiral, prizadel v njenih osebnostnih pravicah ter ji povzročil nematerialno škodo v obliki duševnih bolečin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Izobraževanje o normodajni dejavnosti - med realnostjo in potenciali

Katerina Fabrizio, 15.11.2018

Državni zbor in državni svet

Katerina Fabrizio, Pravna praksa, 44/2018Pravno izobraževanje je poglavitnega pomena tako za pravno prakso kot tudi za nadaljnji razvoj pravne znanosti. Prispevek se ukvarja z vprašanjem, kako je v slovenskih univerzitetnih in podiplomskih študijskih programih zastopano izobraževanje na področju normativne dejavnosti v teoretičnem in praktičnem smislu (nomotehnika, tehnična in druga znanja in veščine znotraj postopkov priprave splošnih pravnih aktov). Poleg tega povzame tudi značilnosti usposabljanj v zvezi s pripravo predpisov za strokovnjake v praksi (na ministrstvih, občinah, agencijah in drugje).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 15.11.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2018 7. november - predlog zakona o spremembah Zakona o minimalni plači. 8. november - predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini, - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. 9. november - predlog zakona o spr
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Tehtanje med svobodo izražanja in varovanjem zaupanja v sodstvo

Avtor ni naveden, 15.11.2018

Človekove pravice, Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2018Sklep Vrhnovnega sodišča št. CP 9/2015 z dne 4. junija 2015 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Izvrševanje 11. člena ZUPPJS16 v praksi

Dubrovnik Tadej, Kobal Aleš, 16.11.2017

Plače v negospodarstvu, Uprava

mag. Tadej Dubrovnik, dr. Aleš Kobal, Pravna praksa, 44/2017Praviloma izvrševanje predmetne zakonske določbe v praksi ne predstavlja večjih težav; do morebitnih zapletov pa lahko pride v zvezi z obličnostjo dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja oziroma v primeru pasivnosti na strani delodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Uresničevanje verske svobode v slovenskih javnih šolah mogoče le s pomočjo lažnih zdravniških spričeval

Patricij Maček, 16.11.2017

Splošno o vzgoji in izobraževanju, Splošni državni akti, simboli in prazniki

Patricij Maček, Pravna praksa, 44/2017"To, da sta cerkev in država ločeni, ne pomeni, da ne smeta sodelovati. Morata sodelovati na tistih področjih, ki so skupna. Skupna obema pa je dobrobit posameznika," je povedal profesor na Fakulteti za državne in evropske študije in Evropski pravni fakulteti dr. Matej Avbelj na etičnem simpoziju z naslovom Svoboda vere in vesti v slovenskem šolskem prostoru, ki je potekal 11. oktobra 2017 na PF Univerze v Ljubljani. Njegovo predavanje je potekalo pred tradicionalno rdečo mašo, ki jo vsako leto ob začetku sodnega in akademskega leta organizira Akademsko društvo Pravnik. Slovesnost v ljubljanski stolnici je letos vodil upokojeni ljubljanski nadškof, monsinjor dr. Anton Stres.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Dopustnost uporabe tehnologije Deep Packet Inspection

Matej Vošner, 16.11.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Matej Vošner, Pravna praksa, 44/2017Ali oziroma na kakšen način je možna zakonita uporaba tehnologije Deep Packet Inspection (DPI) in ali je dovolj, če se v internem aktu (varnostni politiki) opredeli uporaba te tehnologije?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 16.11.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2017 8. november - predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona. 10. november - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izdelkih iz plemenitih kovin. 13. november - predlog zakona
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Nemški boj zoper sovražni govor in lažne novice na socialnih omrežjih

Grega Oprčkal, 16.11.2017

Človekove pravice

Grega Oprčkal, Pravna praksa, 44/2017"Svoboda izražanja se konča, kjer se začne kazensko pravo" je pravosodni minister Heiko Maas nagovoril nemški parlament pred razpravo o kontroverznem predlogu Zakona za boljše izvrševanje prava na socialnih omrežjih (nem. Netzwerkdurchsetzungsgesetz - NetzDG). Dodal je, da je treba spletu dati ravno toliko prostora za hujskanje in ščuvanje, kot ga ima ulica. Nekaj ur kasneje je nemški zakonodajalec z minimalno večino sprejel t. i. "zakon o Facebooku".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

(Ne)ustreznost volilnega sistema

Toni Tovornik, 16.11.2017

Državni zbor in državni svet

Toni Tovornik, Pravna praksa, 44/2017Zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ v 4. členu oblikuje volilne okraje, ki so po številu volivcev zelo različni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 16.11.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2017 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ) (Ur. l. RS, št. 61/17) - veljati začne 17. novembra. 2. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) (Ur. l. RS, št. 61/17) - veljati začne 17. novembra, uporabljati pa se začne 1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Zakoniti zastopnik osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo ne more dati privolitve za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom

Avtor ni naveden, 16.11.2017

Zdravstvena in lekarniška dejavnost, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2017Pri sprejemu poslovno nesposobne osebe na oddelek pod posebnim nadzorom v nujnem primeru se mora uporabiti Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), ki ureja postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, pri čemer zakoniti zastopnik ne more nadomestiti privolitve osebe v zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Vlada RS

Avtor ni naveden, 16.11.2017

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2017Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 155. redni seji (9. november 2017): - predlog zakona o Kobilarni Lipica, - Uredba o spremembah Uredbe o kategorizaciji državnih cest, - Uredba o spremembi Uredbe o cestninskih cestah in cestnini, - Uredba o spremembi Uredbe o davčni obravnavi povrač
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Breme reform sistemov socialne varnosti in varstvo premoženja po EKČP: kdaj je preveč premalo?

Tina Korošec, 16.11.2017

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tina Korošec, Pravna praksa, 44/2017Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadnjih letih večkrat presojalo upravičenost ukrepov, sprejetih v okviru ekonomskih in socialnih politik, s stališča varstva pravic po 1. členu Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). Soočilo se je z zahtevno nalogo iskanja ravnovesja med realnostjo gospodarske krize in posledic, ki jih je imela za vzdržnost javnih financ, na eni strani ter potrebo po varovanju pravic posameznika na drugi. Pri tem je s posebno občutljivostjo presojalo položaj najranljivejših posameznikov, ki potrebujejo dodatno pozornost in varstvo države. 31. oktobra 2017 je ESČP v zadevi Krajnc proti Sloveniji ugotovilo, da je Slovenija s tem, ko je pritožniku - brezposelnemu invalidu - ukinila nadomestilo za čas čakanja in ga nadomestila z več kot polovico nižjim zneskom nadomestila za invalidnost, tega pretirano in nesorazmerno obremenila in kršila njegovo pravico do mirnega uživanja premoženja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Napačno vročanje odločitve o reviziji

Avtor ni naveden, 17.11.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2016Pobudnica se je na Varuha obrnila zaradi dolgotrajnosti odločanja o reviziji, ki jo je 24. septembra 2015 vložila sama v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 20. maja 2015, ker do 7. marca 2016 ni prejela odločitve sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

"Privatizirano" zbiranje dejstev in dokazov v upravnih postopkih - od učinkovitosti k ustavnosti

dr. Polonca Kovač, 17.11.2016

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 44/2016Upravni postopki so eden ključnih procesov v javnem sektorju. V sklopu reform, ki se nanašajo na ta sektor zaradi gospodarske krize in drugih družbenih sprememb, je zato tudi racionalizacija upravnih postopkov. Te reforme so sicer nepopolne, ad hoc in bolj organizacijske kot pravne, saj se izvajajo le na določenih upravnih področjih in v zvezi s trenutnimi aktualnimi težavami pri izvajanju posameznih postopkov. Že tak pristop ni optimalen, saj je upravno razmerje, ki je predmet upravnega postopka, nujno pravno opredeljeno. Praviloma v tem razmerju oblast zaradi varstva javnega interesa posega v položaj ali omejuje pravice in pravne koristi zasebnikov, zato lahko pri pravnem urejanju teh posegov, da niso arbitrarni, temveč vnaprej opredeljivi in objektivizirani, govorimo o civilizacijski pridobitvi. Da bi bilo ravnanje upravnih organov v skladu z mednarodnopravnimi in ustavnimi garancijami, bi kazalo za t. i. privatizacijo upravnih postopkov pri njihovem izvajanju določiti splošna vodila. Nasploh bi bilo treba celovito prenoviti slovenski Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) in po vzoru priprave upravne zakonodaje EU vnesti možnosti in mejne pogoje za različne oblike privatizacije v postopkih v ta zakon, kar bi omogočilo sistemske in pravno predvidljive rešitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Zaostanki pri reševanju pritožb

Irena Vovk, 17.11.2016

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 44/2016Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pogosto prejema pobude posameznikov, ki očitajo dolgotrajno odločanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o pritožbah, vloženih zoper odločbe, izdane v zadevah uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Ker je prepričana, da dolgotrajni zaostanki spodkopavajo pravno in socialno državo, je v Letnem poročilu za leto 2015 ( http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/LP2015_VARUH.pdf priporočila, naj ministrstvo pripravi program odprave zaostankov in ga javno objavi, nato pa tekoče spremlja njegovo uresničevanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Neplačniki stroškov za vrtec bi bili ob točke za sprejem naslednjega otroka

Avtor ni naveden, 17.11.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2016Na Varuha se je obrnila predstavnica vrtca in navedla, da se vrtci ukvarjajo z vedno večjo finančno stisko, ki je tudi posledica neplačevanja stroškov za izvajanje programov, kar se dogaja vse pogosteje. Izterjava teh stroškov prek sodišča je zamudna in neučinkovita. Zato v vrtcu razmišljajo o dopolnitvi kriterijev Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec (Pravilnik) z dodatnim kriterijem, ki bi omogočal odšteti določeno število točk staršem, ki imajo neporavnane obveznosti do vrtca. Ali bi bil tak dodatni kriterij kakorkoli lahko sporen z vidika spoštovanja človekovih pravic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Nastanitev mladoletnikov brez spremstva v javnih dijaških domovih

dr. Anida Sarajlić, 17.11.2016

Uprava

dr. Anida Sarajlić, Pravna praksa, 44/2016Vlada je na svoji zadnji seji pred letošnjim poletnim premorom sprejela precej pomembne sklepe, ki se nanašajo na nastanitve mladoletnikov brez spremstva. Sprejeti sklepi, s katerimi se rešuje trenutna sistemska luknja na zakonodajnem področju notranjih, socialnih in družinskih zadev, so plod zahtevnega usklajevanja med bistvenimi resorji. Gre za pilotni projekt, ki ga bo koordiniralo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za socialne zadeve, ter ministrstvom, pristojnim za izobraževanje. Projekt bo trajal vse do sprejetja ustreznih zakonskih podlag za nastanitev mladoletnikov brez spremstva, vendar najdlje eno leto. V vladnem sklepu sta izbrana dva dijaška domova za nastanitev 28 mladoletnikov brez spremstva z možnostjo, da se lahko v primeru večjega števila take skupine otrok z vladnim sklepom določijo dodatni dijaški domovi za njihovo nastanitev. S sklepom je predvideno sprejetje vsebine strokovnega dela z mladoletniki brez spremstva, pravil njihovega bivanja v dijaških domovih in stroškovnikov nastanitve ter strokovnega kadra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Izzivi za ustavno sodstvo tudi po 25 letih

dr. Jadranka Sovdat, 17.11.2016

Ustavno sodišče

dr. Jadranka Sovdat, Pravna praksa, 44/2016Ustavno sodstvo se je v Sloveniji začelo pred več kot 50 leti. Ustanovitev ustavnih sodišč v nekdanji državi s sistemom enotnosti oblasti, ki ni delovala po načelih demokratične pravne države, je bila svojevrsten paradoks. Enak paradoks je bilo to, da je nekdanje zvezno ustavno sodišče skupaj z avstrijskim, italijanskim in nemškim (zveznim) ustavnim sodiščem leta 1972 ustanovilo Konferenco evropskih ustavnih sodišč. Danes so v njej povezana vsa ustavna in najvišja sodišča evropskih držav, ki izvršujejo (tudi) ustavnosodno presojo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je bilo v polnopravno članstvo Konference sprejeto leta 1994, potem ko je z odločitvami prepričalo združenje, da je popolnoma neodvisno pri izvrševanju svoje ustavne vloge. Neodvisnost ustavnega sodišča ni le funkcionalna in organizacijska, temveč je nujno tudi finančna. To je še posebej pomembno v razmerju do izvršilne oblasti. Kot kažejo izkušnje, to pri nas še zdaleč ni samoumevno, čeprav gre za nekaj, kar bi po 25 letih državnosti že moralo biti sestavni del splošnega vedenja o ustavnih temeljih državne ureditve in položaju centralnih nosilcev državne oblasti. Naj ilustriram. Ustavno sodišče mora v času, ko to pišem, za nakup stvari, ki jih potrebuje za izvrševanje svojih pristojnosti, pridobiti soglasje Vlade, čeprav so ta sredstva za njegovo delo zagotovljena v proračunu za leto 2016, ki ga je sprejel Državni zbor. Primer kaže, da je s predpisi, ki kaj takega dopuščajo, ustavnopravno nekaj hudo narobe. Ustavno sodišče je več kot naveličano iz leta v leto opozarjati, da to ni v skladu z njegovo ustavno zagotovljeno (finančno) neodvisnostjo. Bo to javno opozorilo zaleglo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Predolgo odpošiljanje na Varuha naslovljene pošiljke iz socialnovarstvenega zavoda

Avtor ni naveden, 12.11.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2015Na brezplačno telefonsko številko Varuha je poklicala oseba, ki je zatrjevala, da je že štiri leta na varovanem oddelku enega izmed posebnih socialnovarstvenih zavodov in da je pred približno petimi dnevi socialni delavki izročila pošto za Varuha, ta pa je, navkljub nasprotnim zagotovilom, ne pošlje iz zavoda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Pogodba o izobraževanju delavca javnega zavoda

mag. Nataša Belopavlovič, 14.11.2013

Uprava, Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 44/2013Delodajalec (javni zavod) je s svojimi delavci do uveljavitve Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) sklepal pogodbe o izobraževanju. V njih se je delodajalec zavezal delavcu nuditi plačano odsotnost z dela za potrebe izobraževanja, dodaten plačan dopust za opravo strokovnega izpita in povračilo stroškov prvega opravljanja izpita. Delavci pa so se po opravljenem strokovnem izpitu zavezali ostati določen čas v delovnem razmerju pri delodajalcu. Delavka je v letu 2011 z delodajalcem sklenila pogodbo o izobraževanju, izobraževanje se je končalo 30. junija 2012, v pogodbi z delodajalcem pa se je zavezala, da bo obveznost po pogodbi (opravo strokovnega izpita) izpolnila do 30. junija 2013. Ker je delavka v avgustu 2012 nastopila porodniški dopust in se je na delo vrnila avgusta 2013, ji je delodajalec omogočil podaljšanje roka za opravo strokovnega izpita do 30. junija 2014 in z njo sklenil aneks. • Ali je delodajalec dolžan delavki v tem primeru zagotoviti pravico do plačanega dopusta in povrnitve stroškov prve oprave izpita, kot se je zavezal v pogodbi o izobraževanju, ali pa lahko v aneksu, s katerim je podaljšal rok za izpolnitev obveznosti, zapiše, da slednjega delavki zaradi 185. člena ZUJF ni dolžan omogočiti? • Ali lahko v tem primeru delavka od pogodbe o izobraževanju odstopi zaradi delodajalčeve neizpolnitve obveznosti? Ministrstvo za pravosodje je v dopisu 007-1107/2012/1 z dne 29. junija 2012 zapisalo, da ZUJF v že sklenjene pogodbe, ki veljajo v času njegove uveljavitve, ne posega. • Ali slednje velja tudi za aneks, sklenjen po uveljavitvi ZUJF, ki se nanaša na pogodbo o izobraževanju, sklenjeno pred uveljavitvijo ZUJF?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 44

Leto objave

2018(7) 2017(10) 2016(6) 2015(1)
2013(2) 2011(5) 2010(1) 2009(3)
2008(2) 2007(4) 2006(3) 2003(6)
2002(5)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA

Avtorji

AB C ĆČD ĐEF G HIJK L M N O P QR S Š T U V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov