O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 7 (od skupaj 7)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Pravica do sodelovanja v postopku - gluhonema oseba - tolmač za znakovni jezik

Avtor ni naveden, 14.7.2016

Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2016Gluhonememu revidentu v postopku preizkusa alkoholiziranosti zaradi nesodelovanja tolmača za znakovni jezik ni bila kršena pravica do enakopravnega sodelovanja v postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Uveljavljanje socialnih pravic pred upravnimi organi - varstvo pravic strank

Avtor ni naveden, 14.7.2016

Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2016Za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku ni dovolj, da je mogoče dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in v njem vključenega načela zaslišanja strank, pač pa mora biti tako dejanje nepotrebno tudi za uveljavitev ter za zavarovanje strankine pravice in pravne koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Denarni prejemek iz naslova zaposlitvene rehabilitacije

Avtor ni naveden, 14.7.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2016Varuh je prejel več pobud, v katerih ga posamezniki opozarjajo na problematiko zaposlitvene rehabilitacije, predvsem v povezavi s pravico do denarnih prejemkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Univerzalni temeljni dohodek - rešitev vseh obstoječih ali past novih težav?

Strban Grega, Mihalič Renata, 14.7.2016

Davki občanov in dohodnina, Človekove pravice

dr. Grega Strban, dr. Renata Mihalič, Pravna praksa, 28/2016Zmeraj aktualno vprašanje je, kdo naj bo odgovoren za varnost dohodka ob nastanku najbolj obremenjujočih tveganj v življenju posameznika in njegove družine ter za svoboden razvoj celotne družbe. Naj bodo to pravni subjekti zasebnega prava (posameznik, družina, delodajalec, zasebna zavarovanja) ali pravni subjekti javnega prava (država, lokalne skupnosti, javni zavodi). Ko tveganja postanejo dovolj množična, lahko prerastejo iz zasebnih v socialna (družbena) tveganja. Ta so recimo starost, bolezen, invalidnost, poškodba pri delu in poklicna bolezen, brezposelnost, starševstvo, odvisnost od oskrbe drugega, smrt ali pomanjkanje zadostnih sredstev za življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Otrokove največje koristi: prazna floskula ali garant spoštovanja otrokovih pravic?

dr. Anita Goršek, 14.7.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja, Človekove pravice

dr. Anita Goršek, Pravna praksa, 28/2016Nedavno je slovensko javnost pretresel primer ravnanja in odločanja pristojnih organov o vprašanju, ali stari starši lahko postanejo rejniki svojima vnukoma. Čeprav konkretnih podrobnosti primera ne poznamo (in prav je tako!), pa zadeva odpira nekatere pomembne, zlasti pravne dileme. V razpravah o primeru je bilo pogosto sklicevanje na otrokove koristi. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je ta standard res tako enoznačen, kot si morda tudi (pre)lahko predstavljamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Odprto pismo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije

dr. Andraž Teršek, 14.7.2016

Ustavno sodišče

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 28/2016težko si je predstavljati kakršnokoli ustavno kakovost političnih in pravnih praks v naši državi, če bi odmislili petindvajset let ustavnosodnega pravotvorja z odločbami in sklepi Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Proces poustavljanja slovenskega političnega sistema, pravnega reda in odločevalskih procesov na splošno se je četrt poosamosvojitvenega stoletja odvijal predvsem z oblastnimi odločitvami tega najvišjega državnega sodišča za zaščito in razlago Ustave, v njej določenih temeljnih ustavnih načel, posebej pa določb Ustave o človekovih pravicah in svoboščinah. Veliko število odločitev tega sodišča in ločenih mnenj njegovih sodnic in sodnikov pomeni enkraten, nespregledljiv in bistven element sodobnega nacionalnega ustavništva. Ustavno sodišče je bilo in ostaja, tudi mora ostati, nepogrešljiv sestavni del slovenskega ustavnega reda in političnega sistema. Odločitve Ustavnega sodišča morajo ostati poslednje pribežališče za vsakogar, ki je v slovenskem pravnem redu postal žrtev kršitve katerekoli od človekovih ali ustavnih pravic in svoboščin, pa tudi poslednji institucionalni naslovnik za vsakogar, ki v komaj pregledni množici pravnih predpisov prepozna protiustavno vsebino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Deset let OPCAT-a

Irena Vovk, 14.7.2016

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2016S tem, ko je Generalna skupščina OZN decembra 2002 sprejela Opcijski protokol h Konvenciji ZN proti mučenju (OPCAT), so države okrepile svojo zavezo preprečevati mučenje vseh oseb, ki jim je odvzeta prostost, in drugo slabo ravnanje z njimi. OPCAT tako odpira kraje za pridržanje zunanjemu in neodvisnemu nadzoru, s povezavo mednarodnih in nacionalnih organov, tj. Pododbora OZN za preprečevanje mučenja (SPT) in ustreznih nacionalnih preventivnih mehanizmov držav članic (DPM). Veljati pa je začel 22. junija 2006.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28

Leto objave

< Vsi
2016(7)
> Julij(7)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE

Avtorji

ABCĆČDĐEFG HIJKLM NOPQRS ŠT UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov