O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 51)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Denarni prejemek iz naslova zaposlitvene rehabilitacije

Avtor ni naveden, 14.7.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2016Varuh je prejel več pobud, v katerih ga posamezniki opozarjajo na problematiko zaposlitvene rehabilitacije, predvsem v povezavi s pravico do denarnih prejemkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Pravica do sodelovanja v postopku - gluhonema oseba - tolmač za znakovni jezik

Avtor ni naveden, 14.7.2016

Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2016Gluhonememu revidentu v postopku preizkusa alkoholiziranosti zaradi nesodelovanja tolmača za znakovni jezik ni bila kršena pravica do enakopravnega sodelovanja v postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Uveljavljanje socialnih pravic pred upravnimi organi - varstvo pravic strank

Avtor ni naveden, 14.7.2016

Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2016Za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku ni dovolj, da je mogoče dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in v njem vključenega načela zaslišanja strank, pač pa mora biti tako dejanje nepotrebno tudi za uveljavitev ter za zavarovanje strankine pravice in pravne koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Univerzalni temeljni dohodek - rešitev vseh obstoječih ali past novih težav?

Strban Grega, Mihalič Renata, 14.7.2016

Davki občanov in dohodnina, Človekove pravice

dr. Grega Strban, dr. Renata Mihalič, Pravna praksa, 28/2016Zmeraj aktualno vprašanje je, kdo naj bo odgovoren za varnost dohodka ob nastanku najbolj obremenjujočih tveganj v življenju posameznika in njegove družine ter za svoboden razvoj celotne družbe. Naj bodo to pravni subjekti zasebnega prava (posameznik, družina, delodajalec, zasebna zavarovanja) ali pravni subjekti javnega prava (država, lokalne skupnosti, javni zavodi). Ko tveganja postanejo dovolj množična, lahko prerastejo iz zasebnih v socialna (družbena) tveganja. Ta so recimo starost, bolezen, invalidnost, poškodba pri delu in poklicna bolezen, brezposelnost, starševstvo, odvisnost od oskrbe drugega, smrt ali pomanjkanje zadostnih sredstev za življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Otrokove največje koristi: prazna floskula ali garant spoštovanja otrokovih pravic?

dr. Anita Goršek, 14.7.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja, Človekove pravice

dr. Anita Goršek, Pravna praksa, 28/2016Nedavno je slovensko javnost pretresel primer ravnanja in odločanja pristojnih organov o vprašanju, ali stari starši lahko postanejo rejniki svojima vnukoma. Čeprav konkretnih podrobnosti primera ne poznamo (in prav je tako!), pa zadeva odpira nekatere pomembne, zlasti pravne dileme. V razpravah o primeru je bilo pogosto sklicevanje na otrokove koristi. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je ta standard res tako enoznačen, kot si morda tudi (pre)lahko predstavljamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Odprto pismo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije

dr. Andraž Teršek, 14.7.2016

Ustavno sodišče

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 28/2016težko si je predstavljati kakršnokoli ustavno kakovost političnih in pravnih praks v naši državi, če bi odmislili petindvajset let ustavnosodnega pravotvorja z odločbami in sklepi Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Proces poustavljanja slovenskega političnega sistema, pravnega reda in odločevalskih procesov na splošno se je četrt poosamosvojitvenega stoletja odvijal predvsem z oblastnimi odločitvami tega najvišjega državnega sodišča za zaščito in razlago Ustave, v njej določenih temeljnih ustavnih načel, posebej pa določb Ustave o človekovih pravicah in svoboščinah. Veliko število odločitev tega sodišča in ločenih mnenj njegovih sodnic in sodnikov pomeni enkraten, nespregledljiv in bistven element sodobnega nacionalnega ustavništva. Ustavno sodišče je bilo in ostaja, tudi mora ostati, nepogrešljiv sestavni del slovenskega ustavnega reda in političnega sistema. Odločitve Ustavnega sodišča morajo ostati poslednje pribežališče za vsakogar, ki je v slovenskem pravnem redu postal žrtev kršitve katerekoli od človekovih ali ustavnih pravic in svoboščin, pa tudi poslednji institucionalni naslovnik za vsakogar, ki v komaj pregledni množici pravnih predpisov prepozna protiustavno vsebino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Deset let OPCAT-a

Irena Vovk, 14.7.2016

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2016S tem, ko je Generalna skupščina OZN decembra 2002 sprejela Opcijski protokol h Konvenciji ZN proti mučenju (OPCAT), so države okrepile svojo zavezo preprečevati mučenje vseh oseb, ki jim je odvzeta prostost, in drugo slabo ravnanje z njimi. OPCAT tako odpira kraje za pridržanje zunanjemu in neodvisnemu nadzoru, s povezavo mednarodnih in nacionalnih organov, tj. Pododbora OZN za preprečevanje mučenja (SPT) in ustreznih nacionalnih preventivnih mehanizmov držav članic (DPM). Veljati pa je začel 22. junija 2006.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Poseg v osebne podatke in zasebnost socialno deprivilegiranih učencev

Avtor ni naveden, 16.7.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2015Pobudnik je opozoril na javno objavo imen in priimkov učencev z odobrenim plačilom obroka hrane na seji občinskega sveta. Varuh je nato občino prosil za pojasnilo, zakaj so bili otroci javno izpostavljeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Država dolžna poskrbeti za prevode nekaterih dokumentov

Avtor ni naveden, 16.7.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2015Pobudnica je Varuha seznanila, da dokument Sklepne ugotovitve Odbora za ekonomske, socialne in kulturne pravice k drugemu poročilu Republike Slovenije po Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Sklepne ugotovitve) ni preveden v slovenščino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Za človeka gre!

Vlasta Nussdorfer, 16.7.2015

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 28/2015Je še mogoče spremeniti ravnanja tistih, ki se zavedajo le svojih pravic in premalo dolžnosti, ki bi vodile tudi k spoštovanju pravic drugih? Kaj se zgodi, če posamezniki ali institucije kršijo ustavo, ki je najvišji pravni akt? Ali so res rešitve v kaznih, ki jih bo morda plačevala država, v moralnih obsodbah, ki se krivih dotaknejo ali sploh ne? Mnogo jih je, ki so glede človekovih pravic "učenci, učitelji ali ocenjevalci". Tudi Varuh ob vsakoletni oceni državi nastavi zrcalo; z opisom ugotovljenih kršitev človekovih pravic in s priporočili, ki jih hram demokracije običajno sprejme. Zadnjih 150 priporočil je že bilo takih. Žal se premnoga niso (ali še niso) udejanjila. Bo kmalu drugače?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Novosti pri izvedbi letošnjih rednih lokalnih volitev

dr. Roman Lavtar, 17.7.2014

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 28/2014Priprave na izvedbo državnozborskih volitev so v polnem teku, zato bi lahko marsikdo prezrl dejstvo, da bodo letos zgodaj jeseni tudi redne lokalne volitve. Zato je zdaj primeren čas za opozorilo o nekaterih zakonodajnih novostih, ki so bile uveljavljene po zadnjih lokalnih volitvah leta 2010 i
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Storilcu prekrška odvzeta možnost obrambe

Avtor ni naveden, 17.7.2014

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2014Pobudnik se je pritožil oziroma izrazil nestrinjanje z ukrepanjem policistov policijske postaje. Po telefonu je namreč zaprosil za ukrepanje policistov, ker je bil napaden in poškodovan s strani znanih oseb. Zaradi poškodb je še pred prihodom policistov na kraj dogodka moral k zdravniku. Med potjo je srečal policijsko patruljo, pri kateri se je ustavil. Policistoma je povedal, da je poškodovan in da gre na "urgenco", pri čemer sta mu policista dejala, da bosta njegovo izjavo vzela pozneje. Pobudnik je bil razočaran, ker se to ni zgodilo. Po več mesecih je nato po pošti prejel plačilni nalog zaradi kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Novela ZDIJZ-C

Irena Vovk, 18.7.2013

Uprava

Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2013Po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja državni organi, občine in druge osebe javnega prava. S predlogom novele ZDIJZ pa se bo obveznost zagotavljanja dostopa do informacij javnega značaja širila tudi na gospodarske družbe in druge pravne osebe v lasti države in občin, je na javni tribuni, namenjeni predstavitvi novele ZDIJZ-C, dejal minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Neupravičen zastoj v kazenskem postopku

Avtor ni naveden, 18.7.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2013Eden od centrov za socialno delo je Varuhu sporočil, da na Okrožnem sodišču v Celju pod opr. št. IK 44755/2010 teče kazenski postopek zaradi spolnega nasilja nad mladoletno osebo že tri leta, kar nedvomno ni v korist mladoletne oškodovanke. Varuh je nemudoma pristopil k ugotavljanju okoliščin, zaradi katerih naj bi po zatrjevanju centra za socialno delo prišlo do zastoja v obravnavanju te zadeve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Omejitve zaposlovanja v javnem sektorju

Brigita Rajšter Vranović, 19.7.2012

Delovna razmerja, Uprava

Brigita Rajšter-Vranović, Pravna praksa, 28/2012V državnem organu bosta dve uslužbenki kmalu odšli na porodniški dopust ter nato na dopust za nego in varstvo otroka, prosti delovni mesti pa bi zapolnili z dvema uslužbencema za določen čas. • Ali je to sploh mogoče glede na določbe Zakona za uravnoteženje javnih financ?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Uprava občine kot menedžment

Petra Pozderec, 19.7.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

Petra Pozderec, Pravna praksa, 28/2012Kot je stara naša samostojna Republika Slovenija, toliko šteje temeljna lokalna samoupravna skupnost - občina, torej skoraj 20 let. Lokalna samouprava se prebija čez taka in drugačna družbena stanja. Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) je bil sprejet konec leta 1993 in se je nekajkrat dopolnil in spremenil, vendar ne v temeljih. V teh letih se je prav tako razvijal proces vodenja občinskih uprav. Zaradi vse številčnejših vlog, ki jih imajo danes občine, in vse kompleksnejšega normativnega ter finančnega okvira, v katerem poslujejo, kar še najbolj vidno prizadene prav majhne občine, so te enote lokalne samouprave svoj menedžment morale nenehno prilagajati in ga ustrezno razvijati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Stroški na službenem potovanju po ZUJF

mag. Nataša Belopavlovič, 19.7.2012

Delovna razmerja, Uprava

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 28/2012Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je posegel tudi na področje povračil stroškov v zvezi z delom. • Kakšne so omejitve in ukrepi v zvezi s povračilom stroškov na službeni poti, saj naš zavod opravlja dejavnost, ki zahteva precej službenega potovanja po vsej državi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄28

Arbitražni sporazum: opozorilo Ustavnega sodišča kot poziv k dekonstitucionalizaciji državnih mej

dr. Sebastian Nerad, 15.7.2010

Ustavno sodišče

dr. Sebastian Nerad, Pravna praksa, 28/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄28

Stanje je nevzdržno

Irena Vovk, 15.7.2010

Ustavno sodišče

Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄28

Koruptivno ravnanje uradne osebe občine pri nakupu in zamenjavi zemljišča

Teja Žučko, 15.7.2010

Uprava

Teja Žučko, Pravna praksa, 28/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄28

Opustitev dolžnega ukrepanja ob ponareditvi izpita

Žarko Stevanović, 16.7.2009

Uprava

Žarko Stevanovič, Žarko Stevanovič, Pravna praksa, 28/2009Ravnanje uradnih oseb v izobraževalni ustanovi, ki ob seznanitvi z razlogi za sum ponareditve pisnega izpita vedoma opustijo dolžno ukrepanje in prijavo pristojnim organom, je kršitev dolžnega ravnanja, s katero te osebe storilcem ponarejanja omogočijo, da se izognejo odgovornosti za storjeno dejanj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄28

Pravni položaj istospolnih parov v Sloveniji

mag. Neža Kogovšek, 16.7.2009

Človekove pravice

mag. Neža Kogovšek, mag. Neža Kogovšek, Pravna praksa, 28/2009V zadnjih tednih se je življenje skupnosti gejev, lezbijk, biseksualcev, transseksualcev in queer oseb (GLBTQ) pogosto znašlo v središču medijske pozornosti, ki je osvetlila nekatere probleme, s katerimi se srečujejo pripadniki te skupnosti. V življenju GLBTQ skupnosti namreč tako zaradi odnosa ljud...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄28

Sodni svet - bistveni dejavnik kakovosti sodstva?

dr. Boštjan Zalar, 16.7.2009

Uprava

dr. Boštjan Zalar, dr. Boštjan Zalar, Pravna praksa, 28/2009Prispevek dr. Janeza Kranjca z istim naslovom, a brez vprašaja na koncu, objavljen kot uvodnik PP št. 26/2009 na isti dan (2. julija 2009), ko je bila tudi konstitutivna seja novega Sodnega sveta, potrebuje odziv. To ni odziv študenta na izziv profesorja niti ni polemika med dvema univerzitetnima pr...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄28

Novi standardi dostojnosti, nova omejitev smrtne kazni

Kristina Božič, 17.7.2008

Pravoznanstvo, Človekove pravice

Kristina Božič, Kristina Božič, Pravna praksa, 28/2008Vrhovno sodišče ZDA je presodilo, da je smrtna kazen za posilstvo otroka neprimerna in nesorazmerna. Vnovič je poudarilo, da napredek v vse zrelejšo družbo, ki se kaže tudi v spreminjajočih se standardih dostojnosti, nasprotuje preširoki uporabi smrtne kazni. Ta zahteva zadržanost in omejitve ter se...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄28

Še o sklepu Ustavnega sodišča, št. U-I-237/07 z dne 12. junija

Nataša Pirc-Musar, 17.7.2008

Ustavno sodišče

Nataša Pirc-Musar, Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 28/2008Glede sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-237/07 z dne 12. junija 2008, katerega evidenčni stavek je bil objavljen v PP št. 26/2008, str. 21, informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: pooblaščenec) pojasnjuje naslednje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28

Leto objave

2016(7) 2015(3) 2014(2) 2013(2)
2012(3) 2010(3) 2009(3) 2008(3)
2007(4) 2006(6) 2005(1) 2004(2)
2001(7) 2000(5)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.3. OBRAMBA IN ZAŠČITA 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA

Avtorji

AB CĆČD ĐEF G H IJK L M N OP QR S Š T U V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov