Literatura

Stran 1 / 3 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 63)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2020⁄28	Odziv sodišča: utišajte to odvetnico! Nevenka Šorli, 16.7.2020 Odvetništvo in notariat, Človekove pravice
	Nevenka Šorli, Pravna praksa, 28/2020Zaradi člankov v Financah (kjer sem z imeni nekaterih sodnikov izpostavila njihovo res slabo delo) in uvodnika v Pravni praksi, v katerem sem ponovno omenila slabo delo sodnice Vere Gams Premerl (VGP) in predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika (v nadaljevanju: predsednik) v zadevi P 1570/2018-IV, me je predsednik pisno prijavil na Odvetniško zbornico Slovenije (OZS), da sem kršila tretji odstavek 20. člena Kodeksa odvetniške poklicne etike. Pozneje je prijavo dopolnil še s poročilom o pregledu poslovanja v sporni zadevi, ki ga je dne 10. junija 2020 sestavilo Višje sodišče v Ljubljani (VSL).
Pravna praksa, 2020⁄28	Pogovor s predsednikom Državnega zbora RS Igorjem Zorčičem Matej Vošner, 16.7.2020 Državni zbor in državni svet
	Matej Vošner, Pravna praksa, 28/2020Kolegij predsednika Državnega zbora RS (Kolegij) je na 71. seji dne 12. junija 2020 z dvotretjinsko večino sprejel Etični kodeks za poslance in poslanke Državnega zbora RS (etični kodeks). Gre za dolgo pričakovan dokument, ki se je napovedoval vse od prve sestave Državnega zbora RS (DZ) naprej in določa načela, po katerih ravnajo poslanci pri opravljanju svoje funkcije, nespoštovanje etičnih načel pa je tako za poslanca kot tudi za DZ nečastno.
Pravna praksa, 2020⁄28	Teža odgovornosti razlagalca predpisov in Lahovnikov zakon Mitja Zakelšek, 16.7.2020 Uprava, Plače v negospodarstvu
	Mitja Zakelšek, Pravna praksa, 28/2020Letošnjega aprila smo obeležili 100. obletnico zgodovinskega trenutka, ko je v okviru otvoritvenega predavanja ob odprtju ljubljanske pravne fakultete znameniti slovenski pravni mislec Leonid Pitamic opozoril na pomembno protislovje pravnih ureditev, ki se kaže v razkoraku med pravom kot tekstom in pravom kot procesom interpretacije (uporabe) tega teksta v resničnem življenju. Od takrat se je v pravni znanosti zasidralo spoznanje, da jedro sodobnih (kontinentalnih) pravnih sistemov predstavlja množica zapisanih in medsebojno povezanih predpisov, katerih značilnost je uporaba splošnega in abstraktnega pravnega jezika. Prav zaradi te nepogrešljive jezikovne (semantične) kvalitete predpisov njihova uporaba v konkretnih primerih ni mehanično opravilo, kjer bi bilo misel postavodajalca mogoče vselej razbrati prima facie.
Pravna praksa, 2020⁄28	Vacatio legis je (ali bo) mimo Avtor ni naveden, 16.7.2020 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2020 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice (Ur. l. RS, št. 93/20) - veljati začne 18. julija. 2. Pravilnik o tehničnih specifikacijah za voz
Pravna praksa, 2020⁄28	Človekove pravice pravnih oseb Tim Horvat, 16.7.2020 Človekove pravice, Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Tim Horvat, Pravna praksa, 28/2020Pravne osebe zasebnega prava oziroma korporacije so osrednji pravni institut v sodobnih kapitalističnih državah. Bistveni element pravne osebe je pravna subjektiviteta, ki je "maska, ki zastira človekov naravni obraz". Splošno sprejeto je, da pravne osebe lahko vstopajo v pogodbena razmerja in imajo sposobnost biti stranka v postopku. Bolj sporno pa je vprašanje, ali imajo pravne osebe tudi ustavne in človekove pravice. V članku bom obravnaval, na kakšen način so pravne osebe nosilke človekovih pravic, predstavil v ameriškem ustavnem pravu izvirajočo teorijo korporativne osebnosti kot normativno utemeljitev izenačenja fizičnih in pravnih oseb ter prikazal dileme določanja razlikovalnih okoliščin za odločanje o obsegu človekovih pravic pravnih oseb.
Pravna praksa, 2020⁄28	Snemanje opravljanja testa pri pouku na daljavo Sonja Strle, 16.7.2020 Uprava, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi
	Sonja Strle, Pravna praksa, 28/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil z vprašanjem o dopustnosti pisnega ocenjevanja celotnega razreda s snemanjem z videokonferenčnim sistemom brez privolitve dijakov. Zanimalo ga je, ali je možno, da učitelj predhodno dijake zgolj obvesti, da se bo pisanje testa, ki ga piše celoten razred preko videokonferenčnega sistema, snemalo tako, da se vidi vse posameznike, ki morajo nujno imeti priklopljene kamere na svojih računalnikih, z namenom preprečevanja goljufanja.
Pravna praksa, 2020⁄28	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 16.7.2020 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2020 8. julij - predlog zakona o spremembi Zakona o Slovenski tiskovni agenciji. 9. julij - predlog zakona o spremembah Zakona o sodiščih, - predlog zakona o spremembah Zakona o voznikih, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu.
Pravna praksa, 2020⁄28	Pravica do pozabe ne zagotavlja "čiščenja" spletne preteklosti Avtor ni naveden, 16.7.2020 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2020Sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2036/2019, 11. maj 2020, ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.2036.2019 Senat: Katarina Parazajda (preds.), mag. Matej Čujovič (poroč.), Katarina Marolt Kuret Pri tehtanju med pravico do zasebnosti tožnika in pravico tožene stranke do izražanja je treba i
Pravna praksa, 2020⁄28	Vlada RS Avtor ni naveden, 16.7.2020 Vlada
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2020 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 25. redni seji (8. julij 2020): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o sodiščih, - predlog zakona o spremembah Zakona o voznikih, - Uredba o podelitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine naravni kamen?-?apnenec
Pravna praksa, 2020⁄28	Možnosti pritožbenih poti ob ravnanju policistov Avtor ni naveden, 16.7.2020 Uprava, Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2020Amnesty International Slovenija (AIS) je seznanil Varuha človekovih pravic (Varuh) z dogajanjem na protestu v Ljubljani dne 12. junija 2020. V zvezi s tem je AIS pozval tudi generalnega direktorja slovenske Policije, da se razjasnijo okoliščine pridržanja protestnikov, Varuha pa pozval k ukrepanju.
Pravna praksa, 2020⁄28	Pomanjkljiva zakonska ureditev volilnega spora pri lokalnih volitvah Avtor ni naveden, 16.7.2020 LOKALNA SAMOUPRAVA
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2020Členi 100, 101 in 102 Zakona o lokalnih volitvah (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB, 45/08, 83/12 in 68/17) so v neskladju z Ustavo.
Pravna praksa, 2020⁄28	Etični kodeks poslancev dr. Marko Pavliha, 16.7.2020 Državni zbor in državni svet
	dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 28/2020Parlamentarni predsedniški kolegij je 12. junija končno sprejel Etični kodeks za poslanke in poslance Državnega zbora Republike Slovenije. Bolje pozno kot nikoli, a skrajni čas je že bil za to spodobno in pohvalno potezo, ki ne bi smela biti zgolj všečna gola poza.
Pravna praksa, 2016⁄28	Odprto pismo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije dr. Andraž Teršek, 14.7.2016 Ustavno sodišče
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 28/2016težko si je predstavljati kakršnokoli ustavno kakovost političnih in pravnih praks v naši državi, če bi odmislili petindvajset let ustavnosodnega pravotvorja z odločbami in sklepi Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Proces poustavljanja slovenskega političnega sistema, pravnega reda in odločevalskih procesov na splošno se je četrt poosamosvojitvenega stoletja odvijal predvsem z oblastnimi odločitvami tega najvišjega državnega sodišča za zaščito in razlago Ustave, v njej določenih temeljnih ustavnih načel, posebej pa določb Ustave o človekovih pravicah in svoboščinah. Veliko število odločitev tega sodišča in ločenih mnenj njegovih sodnic in sodnikov pomeni enkraten, nespregledljiv in bistven element sodobnega nacionalnega ustavništva. Ustavno sodišče je bilo in ostaja, tudi mora ostati, nepogrešljiv sestavni del slovenskega ustavnega reda in političnega sistema. Odločitve Ustavnega sodišča morajo ostati poslednje pribežališče za vsakogar, ki je v slovenskem pravnem redu postal žrtev kršitve katerekoli od človekovih ali ustavnih pravic in svoboščin, pa tudi poslednji institucionalni naslovnik za vsakogar, ki v komaj pregledni množici pravnih predpisov prepozna protiustavno vsebino.
Pravna praksa, 2016⁄28	Deset let OPCAT-a Irena Vovk, 14.7.2016 Človekove pravice
	Irena Vovk, Pravna praksa, 28/2016S tem, ko je Generalna skupščina OZN decembra 2002 sprejela Opcijski protokol h Konvenciji ZN proti mučenju (OPCAT), so države okrepile svojo zavezo preprečevati mučenje vseh oseb, ki jim je odvzeta prostost, in drugo slabo ravnanje z njimi. OPCAT tako odpira kraje za pridržanje zunanjemu in neodvisnemu nadzoru, s povezavo mednarodnih in nacionalnih organov, tj. Pododbora OZN za preprečevanje mučenja (SPT) in ustreznih nacionalnih preventivnih mehanizmov držav članic (DPM). Veljati pa je začel 22. junija 2006.
Pravna praksa, 2016⁄28	Univerzalni temeljni dohodek - rešitev vseh obstoječih ali past novih težav? Strban Grega, Mihalič Renata, 14.7.2016 Davki občanov in dohodnina, Človekove pravice
	dr. Grega Strban, dr. Renata Mihalič, Pravna praksa, 28/2016Zmeraj aktualno vprašanje je, kdo naj bo odgovoren za varnost dohodka ob nastanku najbolj obremenjujočih tveganj v življenju posameznika in njegove družine ter za svoboden razvoj celotne družbe. Naj bodo to pravni subjekti zasebnega prava (posameznik, družina, delodajalec, zasebna zavarovanja) ali pravni subjekti javnega prava (država, lokalne skupnosti, javni zavodi). Ko tveganja postanejo dovolj množična, lahko prerastejo iz zasebnih v socialna (družbena) tveganja. Ta so recimo starost, bolezen, invalidnost, poškodba pri delu in poklicna bolezen, brezposelnost, starševstvo, odvisnost od oskrbe drugega, smrt ali pomanjkanje zadostnih sredstev za življenje.
Pravna praksa, 2016⁄28	Uveljavljanje socialnih pravic pred upravnimi organi - varstvo pravic strank Avtor ni naveden, 14.7.2016 Uprava
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2016Za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku ni dovolj, da je mogoče dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in v njem vključenega načela zaslišanja strank, pač pa mora biti tako dejanje nepotrebno tudi za uveljavitev ter za zavarovanje strankine pravice in pravne koristi.
Pravna praksa, 2016⁄28	Denarni prejemek iz naslova zaposlitvene rehabilitacije Avtor ni naveden, 14.7.2016 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2016Varuh je prejel več pobud, v katerih ga posamezniki opozarjajo na problematiko zaposlitvene rehabilitacije, predvsem v povezavi s pravico do denarnih prejemkov.
Pravna praksa, 2016⁄28	Otrokove največje koristi: prazna floskula ali garant spoštovanja otrokovih pravic? dr. Anita Goršek, 14.7.2016 Zakonska zveza in družinska razmerja, Človekove pravice
	dr. Anita Goršek, Pravna praksa, 28/2016Nedavno je slovensko javnost pretresel primer ravnanja in odločanja pristojnih organov o vprašanju, ali stari starši lahko postanejo rejniki svojima vnukoma. Čeprav konkretnih podrobnosti primera ne poznamo (in prav je tako!), pa zadeva odpira nekatere pomembne, zlasti pravne dileme. V razpravah o primeru je bilo pogosto sklicevanje na otrokove koristi. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je ta standard res tako enoznačen, kot si morda tudi (pre)lahko predstavljamo.
Pravna praksa, 2016⁄28	Pravica do sodelovanja v postopku - gluhonema oseba - tolmač za znakovni jezik Avtor ni naveden, 14.7.2016 Uprava
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2016Gluhonememu revidentu v postopku preizkusa alkoholiziranosti zaradi nesodelovanja tolmača za znakovni jezik ni bila kršena pravica do enakopravnega sodelovanja v postopku.
Pravna praksa, 2015⁄28	Za človeka gre! Vlasta Nussdorfer, 16.7.2015 Človekove pravice
	Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 28/2015Je še mogoče spremeniti ravnanja tistih, ki se zavedajo le svojih pravic in premalo dolžnosti, ki bi vodile tudi k spoštovanju pravic drugih? Kaj se zgodi, če posamezniki ali institucije kršijo ustavo, ki je najvišji pravni akt? Ali so res rešitve v kaznih, ki jih bo morda plačevala država, v moralnih obsodbah, ki se krivih dotaknejo ali sploh ne? Mnogo jih je, ki so glede človekovih pravic "učenci, učitelji ali ocenjevalci". Tudi Varuh ob vsakoletni oceni državi nastavi zrcalo; z opisom ugotovljenih kršitev človekovih pravic in s priporočili, ki jih hram demokracije običajno sprejme. Zadnjih 150 priporočil je že bilo takih. Žal se premnoga niso (ali še niso) udejanjila. Bo kmalu drugače?
Pravna praksa, 2015⁄28	Poseg v osebne podatke in zasebnost socialno deprivilegiranih učencev Avtor ni naveden, 16.7.2015 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2015Pobudnik je opozoril na javno objavo imen in priimkov učencev z odobrenim plačilom obroka hrane na seji občinskega sveta. Varuh je nato občino prosil za pojasnilo, zakaj so bili otroci javno izpostavljeni.
Pravna praksa, 2015⁄28	Država dolžna poskrbeti za prevode nekaterih dokumentov Avtor ni naveden, 16.7.2015 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2015Pobudnica je Varuha seznanila, da dokument Sklepne ugotovitve Odbora za ekonomske, socialne in kulturne pravice k drugemu poročilu Republike Slovenije po Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Sklepne ugotovitve) ni preveden v slovenščino.
Pravna praksa, 2014⁄28	Novosti pri izvedbi letošnjih rednih lokalnih volitev dr. Roman Lavtar, 17.7.2014 LOKALNA SAMOUPRAVA
	dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 28/2014Priprave na izvedbo državnozborskih volitev so v polnem teku, zato bi lahko marsikdo prezrl dejstvo, da bodo letos zgodaj jeseni tudi redne lokalne volitve. Zato je zdaj primeren čas za opozorilo o nekaterih zakonodajnih novostih, ki so bile uveljavljene po zadnjih lokalnih volitvah leta 2010 i
Pravna praksa, 2014⁄28	Storilcu prekrška odvzeta možnost obrambe Avtor ni naveden, 17.7.2014 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2014Pobudnik se je pritožil oziroma izrazil nestrinjanje z ukrepanjem policistov policijske postaje. Po telefonu je namreč zaprosil za ukrepanje policistov, ker je bil napaden in poškodovan s strani znanih oseb. Zaradi poškodb je še pred prihodom policistov na kraj dogodka moral k zdravniku. Med potjo je srečal policijsko patruljo, pri kateri se je ustavil. Policistoma je povedal, da je poškodovan in da gre na "urgenco", pri čemer sta mu policista dejala, da bosta njegovo izjavo vzela pozneje. Pobudnik je bil razočaran, ker se to ni zgodilo. Po več mesecih je nato po pošti prejel plačilni nalog zaradi kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1).
Pravna praksa, 2013⁄28	Neupravičen zastoj v kazenskem postopku Avtor ni naveden, 18.7.2013 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28/2013Eden od centrov za socialno delo je Varuhu sporočil, da na Okrožnem sodišču v Celju pod opr. št. IK 44755/2010 teče kazenski postopek zaradi spolnega nasilja nad mladoletno osebo že tri leta, kar nedvomno ni v korist mladoletne oškodovanke. Varuh je nemudoma pristopil k ugotavljanju okoliščin, zaradi katerih naj bi po zatrjevanju centra za socialno delo prišlo do zastoja v obravnavanju te zadeve.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 \| Naslednja >>