O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 21 (od skupaj 21)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Člen 80 Ustave RS in odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov

Tušar Damjan, Ban Eva, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Damjan Tušar, Eva Ban, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče je v odločbi U-I-32/15 z dne 8. novembra 2018 odločilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (Ustavo), ker volilni okraji ne izpolnjujejo več nobenega kriterija iz 20. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), in zakonodajalcu določilo dveletni rok od objave odločbe za odpravo neustavnosti. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je veljavni volilni sistem skladen z Ustavo, in razložilo, kaj pomeni odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Ta v skladu z odločbo pomeni, "da so volivci tisti, ki 'povzročijo' dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Izključen in neposreden razlog za dodelitev poslanskih mandatov posameznim osebam mora biti kolektivna izjava volje volivcev. Odločilen vpliv volivcev na personalizacijo poslanskih mandatov zato pomeni, da je dodelitev mandatov v rokah volivcev, ne pa v rokah drugih subjektov, tudi ne v rokah predlagateljev kandidatnih list (praviloma političnih strank). Sestava Državnega zbora mora biti odvisna od kolektivne volje volivcev. [...] Volivci svojo izjavo volje na volitvah izrazijo z glasovanjem. Njihov odločilni vpliv se mora pokazati pri izidu glasovanja. Ustavno načelo sorazmernega predstavništva na eni strani zahteva, naj se mandati delijo v sorazmerju s podporo posameznih skupin volivcev. Ustavna zahteva po odločilnem vplivu pa po drugi strani zahteva, naj volivci z glasovanjem izrazijo podporo posameznim kandidatom (enemu ali več), sicer ni mogoče zagotoviti, da je personalizacija 'v rokah' volivcev."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Ali v Sloveniji preverjamo učinke predpisov na družbo?

Zimšek Jelka, Železnik Maša, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Jelka Zimšek, mag. Maša Železnik, Pravna praksa, 38-39/2019Analiza učinkov predpisov (ang. Regulatory Impact Assesment tudi Regulatory Impact Analysis, RIA), ki je eno pomembnejših orodij pri pripravi boljših (ang. better regulation) oziroma pametnih (ang. smart regulation) predpisov, je poseben postopek preverjanja učinkov predpisa na družbo in omogoča sistematično obliko presoje ne le na področju, ki ga s predpisom želimo urediti, temveč tudi na drugih področjih. Glavni namen analize učinkov je namreč pridobiti čim bolj natančne empirične informacije o negativnih in pozitivnih učinkih predpisov na javne finance, gospodarstvo, okolje in družbo kot celoto. Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) izvaja že tretjo revizijo na področju priprave, sprejemanja in spremljanja predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu

Letnar Černič Jernej, Weingerl Petra, 11.10.2019

Človekove pravice

dr. Jernej Letnar Černič, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 38-39/2019Varstvo in uresničevanje človekovega dostojanstva zahteva spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Države so tradicionalno primarno odgovorne za spoštovanje, varovanje in uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj so se te sprva razvile v razmerju med državo in posamezniki. A tudi v gospodarstvu lahko prihaja do tveganj za kršitve človekovih pravic. Gospodarske družbe pogosto pozitivno, a včasih tudi negativno vplivajo na spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vanje lahko posegajo neposredno, posredno, same oziroma skupaj z državnimi in ostalimi nedržavnimi organi. V zadnjih letih se je zato razvilo spoznanje, da nimajo le države, temveč tudi gospodarske družbe obveznosti do spoštovanja človekovih pravic. Te obveznosti izhajajo predvsem iz domačih pravnih redov, evropskega prava in posredno tudi iz mednarodnega prava. V tej luči je spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (ang. business and human rights) treba razlikovati od družbene odgovornosti podjetij, ki je bolj prostovoljne narave, saj gospodarske družbe zavezuje, da pri svojem poslovanju spoštujejo in varujejo človekove pravice. Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu v slovenskem prostoru do sedaj ni bilo deležno prevelike pozornosti, saj se področje pogosto zamenjuje z družbeno odgovornostjo podjetij in predvsem z donatorstvom in sponzorstvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019 30. september - predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin, - predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021. 3. oktober - predlog
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Javno sojenje in objava osebnih podatkov v medijih

Sonja Strle, 11.10.2019

JAVNO OBVEŠČANJE, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 38-39/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede osebnih podatkov, ki zaradi javnosti sojenja pridejo do določenih medijev. Ali posameznik od medijev, ki take osebne podatke objavijo, lahko zahteva popoln izbris? Ali se mediji pri tem lahko sklicujejo na javni interes in posledično ne izbrišejo osebnih podatkov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vlada RS

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 45. redni seji (30. september 2019): - predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 46. redni seji (3. oktob
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ratifikaciji Dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (MDPKSEPT) (Ur. l. RS - MP, št. 13/19) - veljati začne 19. oktobra. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o enakih možn
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄38-39

Vnovična opozorila o nerešljivih problemih pravosodja

mag. Katarina Krapež, 2.10.2008

Uprava

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 38-39/2008"Sodstvo je izpostavljeno kot problematično področje v vseh letnih poročilih Varuha človekovih pravic, vse od začetka delovanja institucije varuha v Sloveniji. Poleg zaostankov se ljudje k nam obračajo tudi zaradi prezapletenosti sodnih postopkov, ki jih povprečen državljan težko razume in se zato v...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄38-39

Sklenitev pogodbe o svetovanju

Mojca Beliš, 2.10.2008

Uprava

Mojca Beliš, Mojca Beliš, Pravna praksa, 38-39/2008Ravnanje direktorja fundacije in predsednika sveta iste fundacije, ki skleneta pogodbo o svetovanju fundaciji s podjetjem direktorja fundacije, je kršitev dolžnega ravnanja in omogočanje koristi direktorju, kar ustreza opredelitvi korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije (ZP...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄38-39

Večrazsežnost slovenskih parlamentarnih volitev

dr. Miro Cerar, 2.10.2008

Državni zbor in državni svet

dr. Miro Cerar, dr. Miro Cerar, Pravna praksa, 38-39/2008Vse stvari so večrazsežnostne (večdimenzionalne). Tudi letošnje parlamentarne volitve. Mogoče jih je videti tako ali drugače. Kot jih vidijo zmagovalci, poraženci ali tisti tretji, ki se jih politika subjektivno kaj dosti ne dotakne. Naj vam povem, kako sam vidim nekatere razsežnosti teh volitev. Č...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄38-39

Jezik manjšine ni tuji jezik!

dr. Andraž Teršek, 2.10.2008

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 38-39/2008Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄38-39

Odstranjevanje administrativnih ovir kot ovira

mag. Katarina Krapež, 2.10.2008

Uprava

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 38-39/2008pozornosti namenjene presojanju učinkov predpisov na državne finance in vidiku administrativnih ovir. V teh mnenjih in analizah pa akutno primanjkuje stališče gospodarstva, celo v primerih, ko se predpisi neposredno nanašajo na urejanje gospodarske dejavnosti," je bila kritična Alenka Avberšek z Gos...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄38-39

Sklepanje pogodb med občani

dr. Matjaž Ambrož, 2.10.2008

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Matjaž Ambrož, dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 38-39/2008Zanimiv in živahen del pogodbenega poslovanja so pogodbe med občani. Zanimiv pravim zato, ker ni že vse vnaprej strogo pripravljeno in določeno, kot na primer pri sklepanju pogodbe z mestnim potniškim prometom, ko vržeš žeton v režo pri šoferju in to je to. Ko gre za sklepanje pogodb med občani, ni ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄38-39

Čičikove mrtve duše v naši javni upravi

mag. Bećir Kečanović, 2.10.2008

Uprava

mag. Bećir Kečanović, mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 38-39/2008Različni kazalci, od nezadovoljstva uradnikov do odškodninskih tožb zaradi nepravilnih upravnih postopkov, odpirajo vprašanje, ali sistem in organizacija naše javne uprave še ustrezata standardu učinkovitosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄38-39

Načelo sorazmernosti

dr. Marijan Pavčnik, 18.11.2004

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 38-39/2004Op. ur.: Objavljamo novo poglavje, ki bo objavljeno v 2. izdaji avtorjeve knjige Argumentacija v pravu -- mednaslove smo dodali po dogovoru z avtorjem! Noben argument ni samostojen v tem pomenu, da bi že sam zase utemeljeval pravno odločitev. Vsak argument je treba uporabljati v kontekstu in gled...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄38-39

Denacionalizacija

Marko Starman, 18.11.2004

Denacionalizacija in lastninjenje

Marko Starman, Pravna praksa, 38-39/2004MNZ RS je 8. 3. 2004 izdalo dokončno odločbo, s katero je po osmih letih obnovitvenega postopka o ugotavljanju državljanstva pokojnega prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja pustilo v veljavi ugotovitveno odločbo, izdano že 18. 2. 1994. Zoper dokončno odločbo je sprožen upravni spor. Kljub...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄38-39

Plehkost celostne podobe

Maja Lukan-Lapornik, 18.11.2004

Uprava

Maja Lukan-Lapornik, Pravna praksa, 38-39/2004Današnji svet je vse bolj prežet s številnimi informacijami in podatki. Dnevno smo izpostavljeni mnoštvu sporočil, ki jih pridobimo prek različnih medijev. Ker je človekov čas omejen, se pred seznanitvijo z vsebino posredovanih informacij najprej opravi osebna selekcija, ki praviloma temelji na posa...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄38-39

Denacionalizacija nepremičnin, do katerih imajo pravico uporabe pravne osebe bivših republik v SFRJ

mag. Urška Kežmah, 18.11.2004

Denacionalizacija in lastninjenje

mag. Urška Kežmah, Pravna praksa, 38-39/2004V praksi se pogosto pojavlja vprašanje, v kakšni obliki naj se izvede denacionalizacija nepremičnin v bivši družbeni lastnini, imetnik pravice uporabe pa so pravne osebe, ki so imele ali imajo sedež v eni od držav naslednic bivše SFRJ, se pravi v bivših republikah ob sprejemu Zakona o denacionalizac...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄38-39

Protiprisluškovalni pregled prostorov RTV Slovenije

mag. Bećir Kečanović, 18.11.2004

Uprava

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 38-39/2004Ravnanje policije ob protiprisluškovalnem pregledu prostorov RTV Slovenija je postalo svojevrsten predmet zanimanja množičnih občil. Ti nesporno igrajo pomembno vlogo pri izvajanju demokratične kontrole nad delom policije. Javna kritika je njen pomemben mehanizem, če je seveda upravičena, dobronamer...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄38-39

Poslanci o novostih v zakonodajnem postopku

dr. Albin Igličar, 18.11.2004

Državni zbor in državni svet

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 38-39/2004Sredi pretekle mandatne dobe Državnega zbora so leta 2002 poslanci sprejeli nov poslovnik(*1). V njem so določili tudi nekatera spremenjena pravila za potek zakonodajnega postopka. Osnovni namen prenovljenega postopka sprejemanja zakona v Državnem zboru, v primerjavi z dotedanjo poslovniško ureditvi...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 38-39

Leto objave

2019(8) 2008(7) 2004(6)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

A B C ĆČ DĐEFGHI JK L MNOP QRS ŠT UVW XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov