Literatura

Stran 1 / 3 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 67)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2019⁄48	Rumeni karton dr. Ciril Ribičič, 12.12.2019 Človekove pravice
	dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 48/2019ESČP se v svojih sodbah pogosto sklicuje na analize in mnenja Beneške komisije. To je eden od razlogov, da jo države rade povprašajo za pravno mnenje o tem, ali nek predpis krši evropske demokratične standarde. Razumni državniki praviloma upoštevajo kritična mnenja Beneške komisije in tako zmanjšajo možnost, da bi bile države obsojene pred ESČP. S tem se zmanjšuje število kršitev konvencijskih pravic in razbremenjuje ESČP. Zato mora biti Beneška komisija posebej pozorna na to, da so analize prepričljive in da v praksi zdržijo preizkušnjo njene napovedi glede možnosti uspeha pred ESČP. S tega vidika je izjema soglasno sprejeta sodba 5. senata ESČP, ki mu predseduje Angelika Nussdorfer (zadeva Polyakh v. Ukraine, ECLI:CE:ECHR:2019:1017JUD005881215), v kateri so evropski sodniki zapisali, da se lahko Beneška komisija za razliko od njih zadrži na splošni (abstraktni) ravni, ko presoja lustracijske ukrepe neke države, medtem ko morajo sami upoštevati vse relevantne okoliščine posameznih primerov.
Pravna praksa, 2019⁄48	Nova strategija upravljanja državnih naložb Urša Ravnikar Šurk, 12.12.2019 Skladi
	Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 48/2019Predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Gabrijel Škof, ki je funkcijo prevzel pred dvema mesecema, ocenjuje, da so se od leta 2015 do danes spremenile razmere tako v portfelju SDH kot v gospodarskem in političnem okolju, zato bi bilo strategijo treba napisati na novo. Dokument, ki ga je nekdanje vodstvo holdinga pred tremi leti poslalo ministrstvu za finance, bo nova uprava pregledala in osvežila ter nato svoja nova izhodišča prihodnje leto spet poslala ministrstvu.
Pravna praksa, 2019⁄48	25. obletnica uveljavitve EKČP v Sloveniji Urša Ravnikar Šurk, 12.12.2019 Človekove pravice
	Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 48/2019Akademski forum Nove univerze je 14. novembra v prostorih Evropske pravne fakultete obeležil 25. obletnico uveljavitve Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji. Moderatorju izr. prof. dr. Jerneju Letnarju Černiču so se pridružili ugledni sogovorniki, ki so razpravljali o zgodovini, aktualnih temah in prihodnosti Konvencije v Sloveniji.
Pravna praksa, 2019⁄48	Človekove pravice pred novimi izzivi dr. Marko Bošnjak, 12.12.2019 Človekove pravice
	dr. Marko Bošnjak, Pravna praksa, 48/2019V zvezi s človekovimi pravicami pogosto poudarjamo njihovo univerzalno naravo, skladno s katero veljajo enako za vse ljudi na vseh krajih sveta v vseh obdobjih. Navedena značilnost je bila na svetovni ravni izražena predvsem s Splošno deklaracijo človekovih pravic. Obletnico njenega sprejema obeležujemo kot dan človekovih pravic. Sprejem tega pomembnega akta je kljub njegovi univerzalni noti treba umestiti v zgodovinsko specifični kontekst kmalu po drugi svetovni vojni. Ta se je končala z zmago držav, med katerimi so bile v večini takšne, ki so človekove pravice razumele kot bistveni pravni izraz temeljnih človeških vrednot, demokracijo in pravno državo pa kot edini vzdržni način organizacije človeške skupnosti.
Pravna praksa, 2019⁄48	Vacatio legis je (ali bo) mimo Avtor ni naveden, 12.12.2019 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o filmski koprodukciji (revidirane) (MKSEFK) (Ur. l. RS - MP, št. 16/19) - veljati začne 21. decembra. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v posto
Pravna praksa, 2019⁄48	Vlada RS Avtor ni naveden, 12.12.2019 Vlada
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 53. redni seji (5. december 2019): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo, - Uredba o spremembah Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski, - Uredba o spremembah Uredbe o ukrepu dobrobit živali iz Progr
Pravna praksa, 2019⁄48	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 12.12.2019 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2019 5. december - pobuda za sklenitev Sporazuma o zračnih prevozih med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Gane, - pobuda za sklenitev Sporazuma o zračnih prevozih med Vlado Republike Slovenije in Vlado Demokratične republike Kongo, - predlog zakona o spremembah in dopolnit
Pravna praksa, 2019⁄48	Pisanje strokovnih člankov: med delavčevo pravico in delodajalčevimi interesi Špela Lovšin, 12.12.2019 Delovna razmerja, Človekove pravice
	Špela Lovšin, Pravna praksa, 48/2019Varovanje poslovnih skrivnosti delodajalca je ena izmed temeljnih obveznosti, ki izvira iz delovnega razmerja. Upoštevajoč naravo omenjene obveznosti, je neizogibno, da njeno spoštovanje v določenih primerih pride v konflikt s pravico do svobode izražanja, varstvo katere zagotavlja 10. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Napotke za vzpostavljanje primernega ravnovesja v primeru takšnega konflikta je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) nedavno podalo v sodbi v zadevi Herbai proti Madžarski.
Pravna praksa, 2018⁄48	Zaporniki in nošenje civilnih oblačil Avtor ni naveden, 13.12.2018 Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2018Prepoved uporabe lastne obleke, perila in obutve v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Dob pri Mirni, ki v svojem hišnem redu kot pravilo določa nošenje zavodskih oblačil, morajo opravičevati varnostni ali drugi tehtni razlogi.
Pravna praksa, 2018⁄48	Prepoved pravice do stavke železniškim delavcem Špela Lovšin, 13.12.2018 SINDIKATI, Človekove pravice
	Špela Lovšin, Pravna praksa, 48/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je bilo v nedavni zadevi Ognevenko proti Rusiji soočeno z vprašanjem, ali je v skladu s pravico do svobode zbiranja in združevanja, ki jo zagotavlja 11. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP), mogoče prepovedati stavko določenim kategorijam železniških delavcev, ki naj bi zagotavljali bistvene storitve.
Pravna praksa, 2018⁄48	Vacatio legis je (ali bo) mimo Avtor ni naveden, 13.12.2018 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2018 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2P) (Ur. l. RS, št. 79/18) - veljati začne 1. januarja 2019. 2. Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) (Ur. l. RS, št. 77/18) -
Pravna praksa, 2018⁄48	Neznosna lahkost bivanja: upanje v javno upravo s človeškim obrazom dr. Mirko Pečarič, 13.12.2018 Uprava, Tujci
	dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 48/2018Javne politike se ne da najbolje razumeti z vidika zakonodaje ali najvišjih položajev upravljavcev, pač pa prek nižjih institucij in ljudi, zaposlenih v njih. Odločitve uradnikov, rutine, ki jih vzpostavljajo, in načini, ki jih ustvarjajo za spopadanje z negotovostmi in delovnimi nalogami, se tako ali drugače prelevijo v javne politike, ki jih izvajajo. Njihov način dela, dobro ali slabo izvajanje javnih storitev prispeva k "zdravju ali bolezni" države. Besede, ki jim uslužbenska diskrecija daje konkretnejšo vsebino "v mislih, besedah in dejanjih", lahko prikažemo skozi prizmo posamičnih primerov, tudi tega, ki je predstavljen v nadaljevanju.
Pravna praksa, 2018⁄48	Dvig plač v javnem sektorju Urša Ravnikar Šurk, 13.12.2018 Uprava, Plače v negospodarstvu
	Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 48/2018Vladi so dolgo časa preglavice povzročale grožnje o stavkah javnega sektorja. V preteklih dneh sta obe strani prišli do dogovora, da bodo uslužbenci pridobili najmanj en plačni razred. Nekaterim se bodo plače izboljšale tudi za več, celo do štiri plačne razrede. Poleg sporazuma o plačah so se vlada in sindikati z dogovorom zavezali, da bodo začeli usklajevati spremembe zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in o javnih uslužbencih.
Pravna praksa, 2018⁄48	Vlada RS Avtor ni naveden, 13.12.2018 Vlada
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2018Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 16. dopisni seji (3. december 2018): - predlog zakona o spremembi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 11. redni seji (6. december 2018):/N
Pravna praksa, 2018⁄48	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 13.12.2018 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2018 4. december - predlog zakona o spremembah Zakona o državni upravi, - predlog zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije. 6. december - predlog zakona o ratifikaciji Pogodbe o načelih, ki urejajo dejavnosti držav pri raziskovanju in uporabi vesolj
Pravna praksa, 2017⁄48	Vlada RS Avtor ni naveden, 14.12.2017 Vlada
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2017 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 159. redni seji (7. december 2017): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah, - predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni
Pravna praksa, 2017⁄48	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 14.12.2017 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2017 5. december - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 7. december - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, - predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o političnem dialogu in sodelov
Pravna praksa, 2017⁄48	Druga novela Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije dr. Roman Lavtar, 14.12.2017 Splošni državni akti, simboli in prazniki
	dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 48/2017Dne 11. novembra 2017 je začela veljati novela Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije (ZGMRS-B), ki spreminja način izračunavanja deleža dohodnine, ki pripada Mestni občini Ljubljana (MOL) kot glavnemu mestu Republike Slovenije. Razlog za drugo spremembo zakona je bila nespretna dopolnitev določbe v letu 2009, s katero je bila normirana pravica Mestne občine Ljubljana, da zaradi dokazano večjih stroškov delovanja pri izvrševanju nalog glavnega mesta občina od države prejema letno kompenzacijo. Zakaj je bil prvi poskus ponesrečen? Ker je nomotehnično v besedilu zakona napačno določil višino zneska, hkrati pa predpisal, da se vsaka štiri leta ta znesek izračunava po formuli, ki jo določa vladna uredba. Nespretna formulacija je bila posledica dopolnjevanja predloga predpisa v zadnji fazi obravnave v Državnem zboru Republike Slovenije, pri izvrševanju pa je ta določba povzročala precejšnje težave.
Pravna praksa, 2017⁄48	Tujca več kot štiri ure po pridržanju ostala v prostorih za pridržanje Avtor ni naveden, 14.12.2017 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2017Varuh človekovih pravic (Varuh) je pri kontrolnem obisku Policijske postaje Ptuj (PP Ptuj) v okviru Državnega preventivnega mehanizma (DPM) zaznal zadržanje dveh tujcev, ki sta bila pridržana od 18. marca 2017 od 10.25 do 20. marca 2017 do 8.57, ko je bilo pridržanje zaključeno. Tujca sta po zaključku pridržanja ostala nameščena v istem prostoru, kjer sta bila pridržana pred tem, še več kot štiri ure, in sicer do 13.37.
Pravna praksa, 2017⁄48	Nujna pravna ureditev zaščite žvižgačev Toni Tovornik, 14.12.2017 Človekove pravice
	Toni Tovornik, Pravna praksa, 48/2017Na okrogli mizi z naslovom Žvižgači - varuhi javnega interesa so govorci pretekli teden razpravljali o pravni zaščiti žvižgačev.
Pravna praksa, 2017⁄48	(Nujna) podpora ohranitvi in razvoju Celice dr. Andraž Teršek, 14.12.2017 Splošni državni akti, simboli in prazniki
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 48/2017V Sloveniji je verodostojnih bralcev Ustave, mislecev ustavnosti in njenih varuhov vse manj. Redno sodstvo pač in žal to vlogo opravlja le formalno. Vsekakor pa to ni drža politične javne oblasti - državne, mestne ali lokalne. Izjeme samo statistično potrjujejo pravilo. Med oblastnimi institucijami takšno družbeno vlogo dejansko opravlja le še Ustavno sodišče. Kot državo in družbo nas zaznamuje usodno pomanjkanje volje in zmožnosti, da bi Ustavo in ustavnost, njune temeljne koncepte, načela in pravila, sploh razumeli. Celo tiste, ki so razumljivo zapisani v Ustavo in jih je mogoče razlagati in razumeti kar dobesedno. Kaj šele da bi razumeli politično teorijo in filozofijo, od Aristotela dalje. Demokracija, etika in politika so za to družbo in za ta čas le še vsebine izpraznjene besede.
Pravna praksa, 2017⁄48	Vacatio legis je (ali bo) mimo Avtor ni naveden, 14.12.2017 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2017 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2S) (Ur. l. RS, št. 69/17) - velja od 9. decembra, uporabljati se začne 1. januarja 2018. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih
Pravna praksa, 2016⁄48	Predlog novele ZIntPK: Osebnostno primerna? dr. Alma M. Sedlar, 8.12.2016 Uprava
	dr. Alma M. Sedlar, Pravna praksa, 48/2016Predlog novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki bo v javni obravnavi do 30. decembra 2016, prinaša kar nekaj pomembnih novosti, pa tudi odprtih vprašanj. Vseh ne bom naštevala, upam pa, da bo predlog spodbudil strokovno razpravo v naslednjih tednih.
Pravna praksa, 2016⁄48	Intrinzična vrednost socialne države: je že bilo napisano in odločeno dr. Andraž Teršek, 8.12.2016 Ustavno sodišče
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 48/2016V predhodnih člankih na temo ustavnega načela socialne države in problema revščine, objavljenih v Objektivu, sem iz prepričanja utemeljil predlog, da politična oblast - v funkciji zaščite in razvoja socialne demokracije v Sloveniji - opredeli revščino kot protiustavni socialni položaj in življenjsko stanje za slehernega človeka: v smislu ustavne pravice do zaščite vsakega posameznika pred revščino.
Pravna praksa, 2016⁄48	Domnevni dolg razlog za neizplačevanje priznane pravice iz javnih sredstev Avtor ni naveden, 8.12.2016 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2016Varuh je prejel pobudo z navedbo, da je bila pobudnici z odločbo centra za socialno delo priznana pravica do otroškega dodatka, vendar je pobudnica marca 2016 otroški dodatek brez pojasnila prenehala dobivati. Po iskanju informacij naj bi od centra za socialno delo dobila pojasnilo, da naj bi iz preteklosti obstajal dolg zaradi preveč izplačanih javnih sredstev. Kljub prošnjam, da se ji izda uradna specifikacija dolga oziroma celo odločba o dolgu, ki bi jo pobudnica lahko izpodbijala v primeru nestrinjanja z vsebino, je ni prejela.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 \| Naslednja >>