O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 34)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

LISTINA UNIJE: Razvoj varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin v pravnem redu EU

Andraž Teršek, 24.3.2005

Človekove pravice

Andraž Teršek, Pravna praksa, 10-11/2005Razvoj t. i. doktrine o supremaciji pravnega reda EU, s katero je Sodišče ES v Luksemburgu opredelilo pravni in politični temelj EU,(*1) je tesno povezan z razvojem temeljnih pravic, ki naj bi bile zagotovljene in uresničevane tudi v okviru pravnega reda EU. Pogodba o nastanku Evropske gospodarske s...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

PRISTOP IN IZTOP: Članstvo Unije

Danijel Ramšak, 24.3.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Danijel Ramšak, Pravna praksa, 10-11/2005V I-1. členu ustave je zapisano, da je Unija odprta za vse evropske države, ki upoštevajo njene vrednote in so predane njihovemu skupnemu uveljavljanju. Merila in postopki za pristop k Uniji pa so določeni v I-58. členu ustave. Ustava v primerjavi s sedanjo ureditvijo v Uniji ne prinaša bistvenih sp...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

LISTINA UNIJE: Listina temeljnih pravic

Gašper Dovžan, 24.3.2005

Človekove pravice

Gašper Dovžan, Pravna praksa, 10-11/2005Drugi del Pogodbe o ustavi za Evropo (Ustavne pogodbe) sestavlja Listina Unije o temeljnih pravicah. Listino temeljnih pravic je v letih 1999 in 2000 izoblikovala za ta namen posebej sklicana konvencija, ki jo je vodil nekdanji predsednik ZRN Roman Herzog. Na medvladni konferenci decembra 2000 v Nic...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

SVOBODA, VARNOST, PRAVICE: Območje svobode, varnosti in pravice

Saša Sever, 24.3.2005

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Saša Sever, Pravna praksa, 10-11/2005Zadnja leta v tisku vse več beremo o terorističnih grožnjah posameznim državam EU. Grožnje z napadi so se predvsem zaostrile po napadih 11. septembra 2001 v ZDA in 11. marca 2004 v Španiji. Od takrat naprej praktično ne mine mesec, ko ne bi brali, kako nameravajo teroristi izvršiti napad na kakšen c...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

POLITIKE IN DELOVANJE UNIJE: Nediskriminacija in državljanstvo

Matej Avbelj, 24.3.2005

Človekove pravice, Delovna razmerja

Matej Avbelj, Pravna praksa, 10-11/2005Določbe 1. in 2. naslova III. dela ustave obravnavajo nekatera temeljna programska načela delovanja Unije, predvsem določbe 2. naslova pa pomenijo tudi konkretno pravno podlago za zakonodajno aktivnost Unije. Temeljna načela, ki jih na tem mestu najdemo pod imenom splošne določbe, okvirjajo celovit ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

DEMOKRATIČNO ŽIVLJENJE: Demokratično življenje Unije

Matej Avbelj, 24.3.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Matej Avbelj, Pravna praksa, 10-11/2005Poseben sklop določb v Ustavi za Evropo, ki nosi naslov Demokratično življenje Unije in obsega osem členov, sestavlja jedro hotenj snovalcev ustave, katerih namen je bil približati EU njenim državljanom, jo narediti bolj pregledno in demokratično. Vsebina VI. naslova je tako neposreden odgovor na že...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

KNJIGE

Sara Pernuš, 24.3.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kultura in umetnost

Sara Pernuš, Pravna praksa, 10-11/2005Walter Hallstein – Institut für Europäisches Verfassungsrecht Die europäische Verfassung im globalen Kontext (Nomos-Verlag, 2004) V knjigi so predstavljeni pogledi različnih avtorjev o Evropske ustave. Med njimi denimo: Evropska unija kot akter v mednarodnih odnosih Christiana Tomuschata, Poljska...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

INSTITUCIJE UNIJE: Evropska komisija

Gregor Krajc, 24.3.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Gregor Krajc, Pravna praksa, 10-11/2005Vloga Evropske komisije kot ustanove, ki spodbuja splošni interes Unije, se zrcali prek dveh glavnih pristojnosti. Prvič, Komisija ima izključno zakonodajno pobudo, in drugič, Komisija kot varuh pogodb skrbi za uresničevanje evropskega prava v vseh državah članicah (I-26/1,2). Evropska komisija je t...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

INSTITUCIJE UNIJE: Evropski svet in Svet ministrov

Gregor Krajc, 24.3.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Gregor Krajc, Pravna praksa, 10-11/2005Evropski svet in Svet ministrov sta tipični medvladni ustanovi Unije. Doslej so pogodbe pri določitvi sestave obeh ustanov vnašale zmedo. Tako se je lahko Svet ministrov sestal tudi na ravni predsednikov vlad in držav članic, kar je, ob navzočnosti predsednika Evropske komisije, tipična sestava Evro...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

INSTITUCIJE UNIJE: Posvetovalni organi Unije

Gregor Krajc, 24.3.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Gregor Krajc, Pravna praksa, 10-11/2005Ustava kot posvetovalna organa določa Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor. Nobeden od odborov pa nima statusa ustanove Unije (pobudo za to je sicer dal Odbor regij), naloga obeh pa je svetovati Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji (I-32/1). Člani odborov so pri opravljanju svoje funkcije neo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

INSTITUCIJE UNIJE: Evropski parlament

Urša Pondelek, 24.3.2005

Državni zbor in državni svet

Urša Pondelek, Pravna praksa, 10-11/2005Najbolj neposredno je z državljani povezan Evropski parlament. Evropska ustava ga prvič predstavi v naslovu z rimsko številko IV., in sicer prvem poglavju tega naslova, v členu I-20, ki je splošna določba, sledijo členi od III-330 do III-340, ki ne prinašajo nič novega. Zares pomembne spremembe, ki ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

ZUNANJEPOLITIČNO DELOVANJE: Skupna zunanja in varnostna politika

Janja Bedrač, 24.3.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Janja Bedrač, Pravna praksa, 10-11/2005Prispevek obravnava skupno zunanjo in varnostno (ter obrambno) politiko kot komponenti zunanjepolitičnega delovanja Unije. Odprava trostebrne strukture in vključitev področja skupne zunanje in varnostne politike v Ustavno pogodbo pomeni, da se bodo v prihodnje tudi na to področje nanašala načelo pri...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

URS in PUE: Usklajevanje Ustave RS z Ustavo za Evropo?

Miro Cerar, 24.3.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Miro Cerar, Pravna praksa, 10-11/2005Pogodba o Ustavi za Evropo (PUE) v I-6. členu izrecno določa, da sta ustava in pravo, ki ga sprejmejo institucije Evropske unije pri izvrševanju svojih pristojnosti nad pravom držav članic EU. S tem PUE le izrecno opredeljuje in utrjuje že do zdaj uveljavljeno načelo primarnosti prava EU nad naciona...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

ZUNANJEPOLITIČNO DELOVANJE: Zunanjepolitično delovanje EU

Tomaž Ilešič, 24.3.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Tomaž Ilešič, Pravna praksa, 10-11/2005Medtem ko bi za marsikatero določbo Ustave za Evropo (ustava) lahko rekli, da je zaradi nje morda bralcem kak institut EU zdaj jasen, to gotovo ne drži za določbe v zvezi z mednarodnopravnim (so)delovanjem te evropske integracije. Nekatere uvodne določbe o opredelitvi in pristojnostih Unije ter celo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

PRAVNA TERMINOLOGIJA: Ustreznost pravne terminologije Ustave

David Weindorfer, 24.3.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki

David Weindorfer, Pravna praksa, 10-11/2005Način, kako je nastajala Pogodba o ustavi za Evropo, ni splošno značilen za nastajanje dosedanjih ustanovitvenih pogodb oziroma pogodb o širitvi Unije in je popolnoma drugačen, kakor je praviloma značilno za nastajanje mednarodnih pogodb po mednarodnem pravu(*1). Način nastajanja vsebine te pogodbe ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

URS in PUE: Protokoli in priloge

Avtor ni naveden, 24.3.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki

, Pravna praksa, 10-11/2005A. Protokoli, priloženi Pogodbi o Ustavi za Evropo 1. Protokol o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji 2. Protokol o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti 3. Protokol o Statutu Sodišča Evropske unije 4. Protokol o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske ce...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

PRAVNI AKTI: Nova arhitektura pravnih aktov EU

Janja Bedrač, 24.3.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Janja Bedrač, Pravna praksa, 10-11/2005Ena pomembnejših sprememb Pogodbe o ustavi za Evropo je znatno zmanjšanje števila pravnih aktov. Pravni akti, ki ostajajo, so preimenovani, s čimer naj bi postali bolj razumljivi, in bolj usklajeni z naravo nacionalnih pravnih aktov. Institucije EU trenutno za izvajanje svojih pristojnosti uporab...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

KNJIGE

Sara Pernuš, 24.3.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kultura in umetnost

Sara Pernuš, Pravna praksa, 10-11/2005Anneli Albi, Laurence Gormley, Jo Shaw EU Enlargement and the Constitutions of Central and Eastern Europe (Cambridge Studies in European Law and Policy) (Cambridge University Press, 2005; izide začetek julija) Avtorji proučujejo prilagoditve ustav držav članic iz srednje in vzhodne Evrope članstv...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

TEMELJNA DOLOČILA: Temeljna določila

Gregor Krajc, 24.3.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Gregor Krajc, Pravna praksa, 10-11/2005Prvi del evropske ustave vsebuje temeljna določila, po katerih deluje Unija. Gre za vrednostne norme, temeljne pravice in načela, pristojnosti ter institucionalne in finančne določbe. Prvi del ima devet naslovov. Opredelitev in cilji Unije I. naslov Člen I-1 govori o ustanovitvi Unije in je...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄10-11

Ustava za Evropo – uveljavitev resničnih sprememb

Marcel Koprol, 24.3.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Marcel Koprol, Pravna praksa, 10-11/2005Po skoraj petih desetletjih uspešnega delovanja se je Evropska unija znašla na razpotju. Konec prejšnjega stoletja so namreč začele na njena vrata trkati na novo osvobojene, demokratične evropske države. Pred vrati je bila združitev Evrope. Toda kako razširiti Evropsko unijo, da bo lahko brez težav ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄10-11

Volilno pravo: Nove oblike glasovanja: po internetu ali celo prek SMS sporočil?

mag. Jurij Toplak, 20.3.2003

Državni zbor in državni svet, Elektronsko trgovanje in poslovanje

mag. Jurij Toplak, Pravna praksa, 10-11/2003Verjetno ni nikogar, ki ne bi opazil, da se odpravljamo na volišča vse pogosteje. Poleg dosedanjih volitev predsednika, državnega zbora ter lokalnih volitev bomo kmalu volili tudi poslance evropskega parlamenta. Ne le, da predsednika in župana volimo celo dvokrožno, tu so še vse pogostejši referendu...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄10-11

Prekrški: Policijski odvzem prostosti storilcu prekrška

mag. Bećir Kečanović, 20.3.2003

Uprava, Kazenski postopek

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 10-11/2003Postopek z voznikom, osumljenim vožnje pod vplivom alkohola, je odprl nekaj vprašanj, ki jih povezujejo celo z odvzemom prostosti v kazenskem postopku. V kazenskopravni teoriji glede tega ni zaznati kakšnih posebnih dvomov. Praksi pa bi najbrž koristila natančnejša navodila o razlikovanju med posame...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄10-11

Slovenščina v pravni praksi (115.del): Odločitev varnostnega sveta naj bi bila v svetu sveta

dr. Monika Kalin-Golob, 20.3.2003

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 10-11/2003Kadar vodi Odmeve Janja Koren, si vedno rečem, da moram v Pravni praksi enkrat pisati o besedi svet. Sedaj seveda ne veste, na kaj mislim - razen če tudi vas moti napačno naglaševanje omenjene voditeljice - saj je pisni prenosnik v tem primeru hudo nenatančen. Takole, zapisan brez naglasa ali razlo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄10-11

Ustavnopravna analiza razmerja med 35. in 37/2. členom ustave RS

mag. Andraž Teršek, 20.3.2003

Splošni državni akti, simboli in prazniki

mag. Andraž Teršek, Pravna praksa, 10-11/2003S POSEBNIM POUDARKOM NA PROBLEMU POSEGOV POLICIJE V PRAVICO DO ZASEBNOSTI Z UPORABO TAJNIH METOD IN SREDSTEV I. del 1 O RAZMERJU MED 35. IN 37/2. čLENOM USTAVE RS 3 1.1 UVOD 3 1.2 ZGODOVINSKI ARGUMENT 5 1.3 KOMENTAR USTAVNE "PRAVICE DO ZASEBNOSTI" IZ LETA 1992 10 1.4 ANALIZA USTAVNOSODNE PRAKS...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄10-11

Fundamental rights in Europe

dr. Marko Novak, 20.3.2003

Človekove pravice

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 10-11/2003Uredila: Robert Blackburn & Jörg Polakiewicz Založba: Oxford University Press (2001) Danes že lahko rečemo, da je Slovenija tik pred vstopom v Evropsko unijo. Sicer pa, kar se tiče spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, smo tam, namreč v Evropi, že kar nekaj let: vsaj od takrat, ko...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 10-11

Leto objave

2005(20) 2003(6) 2002(6) 1991(2)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

A B C ĆČD ĐEFG HI JK LM N OP QR S ŠT UVW XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov