O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Polemika: Obstoj sodišču pridružene mediacije v Sloveniji?

mag. Nataša Cankar, 19.8.2016

Ustavno sodišče

mag. Nataša Cankar, Pravna praksa, 31-32/2016V prvih dneh poletja 2016 sem se pri delu srečala z družinskim primerom, ki je nehote še jasneje izpostavil težave, s katerimi se zadnje čase srečuje program "sodišču pridružene mediacije". Ker menim, da je tej temi v javnosti namenjeno premalo pozornosti, sem se odločila, da na nastali zaplet in svoj vidik zadeve opozorim v sledečem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

O odnosu človeka do živali - vzdrževanje statusa quo?

mag. Andreja Kokalj, 19.8.2016

Ustavno sodišče

mag. Andreja Kokalj, Pravna praksa, 31-32/2016Če pogledamo genezo odnosa človeka do živali oziroma do nečloveških živali (ang. nonhuman animals), ugotovimo, da je (bil) odnos, posebej na zahodu, pomembno zaznamovan s pojmovanjem človekove superiornosti nad vsemi živimi bitji. Diskriminacija drugih bioloških vrst je pogosto utemeljena na človekovi "pravici do gospodovanja" nad naravo. Ravno odnos človekove dominacije kot hierarhičnega razmerja moči in nadvlade "superiorne" človeške vrste nad drugimi živalskimi oziroma biološkimi vrstami (t. i. specizem) se tudi dandanes v veliki meri odraža v odnosu človeka do živali. Namen prispevka je spodbuditi k razmišljanju o sobivanju človeka in živali kot dveh vrst živih bitij ter prikazati dosedanji razvoj možnih načinov reševanja njunega "konflikta interesov".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Odprto pismo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije

Branko Erčulj, 19.8.2016

Ustavno sodišče

Branko Erčulj, Pravna praksa, 31-32/2016 Gospod Mozetič, odprto pismo vam pišem zato, ker vas moje navadno, "zaprto" pismo ne doseže. Pa tudi zato, da državljani Slovenije vidijo, kako se visoka moralna načela ustavnega sodišča izvajajo v vaši praksi. Kakšna so v teoriji, itak vemo, ko vas poslušamo na prireditvah in
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Prepoved zlorabe pravic v zvezi z referendumom

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine, Zakona o partnerski zvezi, Zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika, in Zakona o varstvu pred diskriminacijo se zavrne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Zaščita žvižgačev po slovensko: potreben je korak naprej

Alma Sedlar, 19.8.2016

Uprava

Alma Sedlar, Pravna praksa, 31-32/2016V luči aktualne priprave sprememb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki ureja predvsem zaščito prijaviteljev koruptivnih ravnanj, se zdi smiselno opozoriti na nekatere pomanjkljivosti trenutne zakonske ureditve s področja zaščite žvižgačev oziroma posameznikov, ki prijavijo ali razkrijejo nepravilna, nezakonita in neetična ravnanja v javnem ali zasebnem sektorju in so zaradi teh razkritij pogosto deležni povračilnih ukrepov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Med zakonsko ureditvijo in prakso upravljanja varnosti v lokalni skupnosti

Petra Posega, 19.8.2016

LOKALNA SAMOUPRAVA

Petra Posega, Pravna praksa, 31-32/2016Varnost je med najvišjimi vrednotami družbe, kar je v našem varnostnem izročilu že dolgo znano. Ob tem pa je presenetljivo, kar smo ugotovili tudi z raziskavo, na katero se v prispevku sklicujem, da v času perečih varnostnih izzivov ni zanimanja za sodelovanje in uresničevanje zakonskih obveznosti o zagotavljanju varnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Tretji izbirni protokol h konvenciji o otrokovih pravicah - velik korak naprej v varovanju otrokovih pravic na mednarodni ravni

Ljubica Šalinger, 19.8.2016

Človekove pravice

Ljubica Šalinger, Pravna praksa, 31-32/2016Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev je mednarodnopravni instrument, s katerim bodo otroci prvič v zgodovini razvoja človekovih pravic in po več kot 25 letih od uveljavitve Konvencije o otrokovih pravicah dobili samostojno procesno pravico, ki jim bo omogočila, da bodo tudi sami sporočali kršitve oziroma vlagali pritožbe zaradi kršitev Odboru Organizacije združenih narodov (OZN) za otrokove pravice. S protokolom je otrokom zagotovljen neposreden dostop do mednarodnega nadzornega mehanizma. Slovenija ga je podpisala 28. februarja 2012, velja pa od 14. aprila 2014. Do sedaj ga je ratificiralo 21 držav, med katerimi še ni Slovenije. Protokol zagotavlja mednarodnopravno varstvo v primeru kršitev konvencije, Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih in Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Imajo uradne osebe v razmerju do strank pravice in dolžnosti ali pooblastila in ukrepe?

dr. Polonca Kovač, 20.8.2015

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 31-32/2015Pripravljavci predpisov neredko z "neznosno lahkostjo" ali po neki ustaljeni, bolj ali manj pravilni praksi uporabljajo pri oblikovanju osnutkov besedil zakonov in izvedbenih aktov določene izraze. Toda brez zavedanja o njihovem sistemskem pomenu, predvsem ko gre za temeljne pojme in zakone, ki urejajo širše področje in se nanašajo na veliko število naslovnikov, prihaja do hujših napak. Skoraj brez izjem se namreč predlagano besedilo predpisa tudi sprejme in začne veljati, problem vprašljive razlage posameznega osnovnega pojma pa se pokaže šele pri razlagi predpisa oziroma z uporabo v konkretnih primerih. Kot tak primer lahko označimo tudi besedno zvezo "pravice in dolžnosti inšpektorjev" po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in drugih predpisih, ki določajo položaj in razmerja med udeleženci v (u)pravnih razmerjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Problematika udeležbe v nepravdnih postopkih

mag. Matej Čujovič, 20.8.2015

Uprava

mag. Matej Čujovič, Pravna praksa, 31-32/2015Udeležba oseb v postopku je neločljivo povezana z vprašanjem (ne)pravilnosti oblikovanja tožbenega zahtevka, to pa z vprašanjem materialne (pasivne) legitimacije. Tožnik izbere, koga bo tožil in kako ga bo tožil. Sodišče se mora v okviru materialnopravne presoje vprašati, ali je zahtevek pravilno usmerjen oziroma, preprosto povedano (če se omejim samo na vprašanje udeležbe), ali je tožena prava stranka. Nadalje je treba odgovoriti na vprašanje, kaj stori sodišče, kadar ugotovi, da ni(so) tožena/e prava/e oseba/e. Ali ima sodišče tu sploh kakršnokoli dolžnost, da stranko opozarja ali celo poziva k popravi oziroma dopolnitvi ali spremembi postavljenega tožbenega zahtevka glede osebe, za katero je sama izbrala, da jo toži, ali pa ob ugotovitvi, da je pasivna legitimacija zgrešena, tožbeni zahtevek preprosto zavrne. To vprašanje je aktualno predvsem v kompleksnejših primerih, recimo pri večjem številu oseb na pasivni strani v primeru sosporništva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Pravica do zasebnosti v postopkih državnotožilskega odločanja

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015Na Varuha se je obrnil pobudnik, ki je kot oškodovanec kaznivega dejanja od okrožnega državnega tožilstva prejel sklep o zavrženju kazenske ovadbe. Tožilstvo je sklep, ki je vseboval imena, priimke in naslove prebivališč oškodovancev, podatke o vrednosti odtujenega premoženja ter o datumu vlomov v hišo, poslalo vsem štirim oškodovancem. Zaradi vsebine tega sklepa je pobudnik menil, da mu je bila kršena pravica do zasebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Izterjava sankcij za prekršek lahko traja tudi deset let

Avtor ni naveden, 20.8.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2015Pobudnik meni, da je rok desetih let za zastaranje izvršitve sankcije, izrečene za prekršek, predolg.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Magna Carta 1215?

dr. Katja Škrubej, 20.8.2015

Človekove pravice

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 31-32/2015Listine svoboščin, ki so jo kralj Ivan s privrženci in opozicija upornih baronov po dolgotrajnih pogajanjih končno potrdili s kraljevim pečatom in obojestransko prisego sredi junija 1215, ni v tistem letu nihče označil za "veliko". Papež, Ivanov senior, ji je odrekel veljavnost in že oktobra je spet izbruhnila vojna, ki so jo uporni baroni izgubili. Večkrat spremenjena je začela veljati šele leta 1225. Imenu, ki se je prvotno nanašalo zgolj na fizično velikost, je botrovala pisarniška praksa njenega označevanja (maior carta) v odnosu do manjše Listine o gozdovih (minor carta), s katero sta bili od leta 1216 skupaj objavljeni, njegovi poznejši uveljavitvi pa zlasti pravniki v službi parlamenta, ki so pomen prvotnih formulacij široko razlagali in spreminjali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Izbrisani

Irena Vovk, 22.8.2013

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2013Vlada je na seji 25. julija sprejela predlog zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, s katerim se popravljajo kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter izvršuje sodba velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 26. junija 2012, izdana v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji. Hkrati se v pravnem redu RS sistemsko ureja pravično zadoščenje oziroma povračilo škode, ki je izbrisanim nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, je zapisano na spletni strani Vlade.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Neuspešno reševanje stanovanjske stiske družine z dvema invalidnima otrokoma na Primorskem

Avtor ni naveden, 22.8.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2013Pobudnik živi z ženo, nepokretnima hčerkama in sinovo družino v zasebnem najemnem stanovanju v izmeri 50 kvadratnih metrov v tretjem nadstropju stanovanjske stavbe brez dvigala v Izoli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Tajnost glasovanja: svet v eno, Slovenija v drugo smer

Mitja Leskovar, 23.8.2012

Človekove pravice

Mitja Leskovar, Pravna praksa, 31-32/2012Član volilnega odbora lahko glasuje, ali to celo mora, namesto volivca, ki ga zaprosi za pomoč, če zaradi telesne hibe sam ne more izpolniti glasovnice. Okoliščina, da država invalidu ne omogoči absolutno tajnega glasovanja, ampak mora ta zaradi invalidnosti glasovati s pomočjo druge osebe, ne pomeni kršitve njegove pravice do tajnega glasovanja. Ustava od volilnih organov zahteva, da volivcu omogočijo tajno glasovanje, ne pa tudi absolutno tajno glasovanje. Volilni organ se lahko na podlagi ocene stroškov odloči, ali bo absolutno tajnost glasovanja, ki jo sicer zagotavlja neinvalidu, zagotovil tudi invalidu. Država mora na območju vsakega volilnega okraja vsaj eno volišče opremiti z glasovalnim strojem. To je le nekaj presenetljivih novosti, ki jih v ustavno pravo in ureditev volitev prinaša nedavna sodba Upravnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Nadzor občinskih funkcionarjev

dr. Roman Lavtar, 23.8.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 31-32/2012Nedavno so slovenska javna občila objavila novico o pravnomočni obsodbi župana Občine Trebnje in njegovem neetičnem ravnanju, saj kljub obsodbi ni odstopil. Župan je bil za tri kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja pravnomočno obsojen na pogojno kazen sedmih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Na dogodek se je odzvala tudi Komisija za preprečevanje korupcije in na svoji spletni strani objavila stališče, v katerem med drugim ugotavlja, da je za brezbrižen odnos funkcionarjev do etičnosti in ugleda, ki bi ga morali uživati in varovati pri svojem delu ter v javnosti, odgovoren tudi zakonodajalec, saj zakonsko ni uredil možnosti razrešitve (izreka nezaupnice oziroma odpoklica) župana, podžupana ali občinskega svetnika v primeru njegovega nezakonitega ravnanja, s tem pa posredno dopušča razmah takih primerov. Menim, da ni tako, kar bom utemeljil z mednarodno, ustavno in zakonsko podlago za nadzor države nad lokalno samoupravo, pri čemer bom obravnaval zgolj pravne vidike najstrožjih ukrepov države zoper lokalno samoupravo v luči načela sorazmernosti, ne pa tudi etičnih vidikov konkretnega primera, ki si zaslužijo posebne obravnave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Zloraba arhivskega gradiva

Avtor ni naveden, 23.8.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2012Na Varuha se je obrnil posameznik, ki naj bi mu nekateri mediji z objavo dokumentov nekdanje Službe državne varnosti (SDV) iz zadeve "BBC London" nedopustno posegli v njegove osebnostne pravice. Pobudnik je navajal, da je bil žrtev SDV, nasprotno pa so mediji z delnimi in nekorektnimi objavami posameznih arhivskih dokumentov želeli prikazati njegovo domnevno sodelovanje s SDV.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Odpoved šolske prehrane ena od oblik nasilja nad otrokom

Avtor ni naveden, 23.8.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2012Pobudnica je Varuha opozorila na probleme otrok, katerih starši zaradi finančne stiske ne zmorejo plačati šolske prehrane. Vodstva mnogih šol zato otrokom odpovedo šolsko prehrano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄31-32

Višina plače javnega uslužbenca

Avtor ni naveden, 19.8.2010

Plače v negospodarstvu, Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄31-32

Razlikovanje glede plačila prispevkov delavcev

Avtor ni naveden, 19.8.2010

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄31-32

Medijska etika

Darja Gačnik, 19.8.2010

Človekove pravice

Darja Gačnik, Pravna praksa, 31-32/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄31-32

Delavci v Zavodu

Avtor ni naveden, 19.8.2010

Gozdarstvo, Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄31-32

Priprava predloga za sprejem zakonskih določb s kršitvijo dolžnega ravnanja in omogočanjem neupravičene koristi drugemu

Avtor ni naveden, 19.8.2010

Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄31-32

Svoboda izražanja je pomembnejša od seksa

dr. Andraž Teršek, 20.8.2009

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 31-32/2009Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄31-32

Poseg v človekove pravice

Alenka Leskovic, 21.8.2008

Človekove pravice

Alenka Leskovic, Alenka Leskovic, Pravna praksa, 31-32/2008Članek iz revije Pravna praksa
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 31-32

Leto objave

2016(7) 2015(5) 2013(2) 2012(4)
2010(5) 2009(1) 2008(4) 2007(4)
2006(6) 2005(4)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA

Avtorji

AB C ĆČ D ĐE FG HIJK L M NOP QRS Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov