O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 43)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 25.10.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2018 11. oktober - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o čezmejnem izvajanju storitev, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Vlada RS

Avtor ni naveden, 25.10.2018

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2018Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 4. redni seji (11. oktobra 2018): - predlog zakona o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih, - Uredba o spremembah Uredbe o kakovosti zunanjega zraka, - Uredba o izvzemu prirediteljev klasičnih iger na srečo iz izvajanja ukrepov za odkriva
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Ali so pravice pravosodnih policistov ustrezno varovane?

Avtor ni naveden, 25.10.2018

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2018Sindikat državnih organov Slovenije (SDOS) je na sestanku pri varuhinji človekovih pravic opozoril na nevzdržne razmere v zaporih, ki so posledica kadrovske podhranjenosti pravosodnih policistov. SDOS je predstavil zlasti kadrovsko problematiko in težave, do katerih prihaja zaradi nezadostnega števila pravosodnih policistov in njihove neustrezne opremljenosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 25.10.2018

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2018 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3A) (Ur. l. RS, št. 14/18) - velja od 1. aprila, uporabljati se začne 1. novembra. 2. Naznanilo o objavi datuma začetka uporabe podpoglavja 8.1 Zakona o p
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Katalonija, Slovenija in ADP

dr. Ivan Kristan, 26.10.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ivan Kristan, Pravna praksa, 41-42/2017Pretekle dni smo podpisovali peticijo v podporo Kataloniji (katalonskemu narodu). Ob obsodbi nasilja, ki ga je izvajala španska država nad Katalonci, in obsodbi molka "demokratične" Evrope na čelu z EU je podpora uporniškemu duhu Kataloncev, ki prihaja iz Slovenije, pomembna. Po svoje pa je za Katalonce lahko tudi poučna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 26.10.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2017 19. oktober - predlog zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih, - predlog zakona o nevladnih organizacijah. 20. oktober - predlog zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega so
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - zastaranje - prekluzija

Avtor ni naveden, 26.10.2017

Civilni sodni postopki, DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2017UVOD: Temeljno načelo iz 9. člena ZPP je bilo merilo za neuporabo sankcije iz zadnjega odstavka 286. člena ZPP. Uporaba navedenega pravila (oziroma uporaba sankcije iz navedenega pravila) v danem primeru namreč ne bi uresničevala nobene temeljne pravne vrednote, marveč bi jo prekršila. Če bi tožena stranka ravnala pošteno in se ne bi sklicevala le na prima facie parcialno dejansko gradivo, potem se vprašanje (ne)uporabe pravila o prekluziji, sploh ne bi moglo pojaviti. Čim pa je tako, potem zaščita pravnega pravila o prekluziji prek vztrajanja pri njeni sankciji z neupoštevanjem prepoznega procesnega gradiva, ni utemeljena in tudi ne potrebna. Potrebnost in utemeljenost te sankcije se namreč odraža v učinku generalne prevencije, ki naj zagotovi učinkovito uporabo načela hitrosti postopka (11. člena ZPP). Nedopustno bi bilo, če bi sodišče slednje načelo uresničevalo z nepoštenimi in protipravnimi sredstvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Vlada RS

Avtor ni naveden, 26.10.2017

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2017 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 153. redni seji (18. oktober 2017): - predlog zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, - predlog zakona o ev
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Moč ločenih mnenj

Jan Zobec, 26.10.2017

Ustavno sodišče

Jan Zobec, Pravna praksa, 41-42/2017Dne 25. septembra 2017 je bil sprejet je Poslovnik Vrhovnega sodišča o ločenih mnenjih, že prej pa je začela veljati novela ZPP-E, ki je na revizijski stopnji uzakonila možnost ločenih mnenj. Kaj sploh so ločena mnenja in možnost njihove objave? Kratko rečeno gre za možnost sodnikove artikulacije argumentov in misli, ki jih dojema kot ključne, a so pri sprejemanju odločitve ali pri njeni argumentaciji ostale prezrte. Vrhovnim sodnikom je s tem dana nominalna možnost pomembnega koraka k osebni poklicni emancipaciji, ki pomeni le uresničitev ustavne zapovedi, da so oni nosilci najvišje sodne oblasti v državi (prvi odstavek 127. člena Ustave in prvi odstavek 1. člena Zakona o sodiščih). Gre za odmik od pradavnega kontinentalnopravnega kanona, izvirajočega že iz 2300 let stare Aristotelove Politike, v kateri modrec pravi, da imajo avtoriteto sodišča, in ne posamezni sodnik, da je posamezni sodnik samo del tega telesa - sodišča (Aristotel, Politika, II,6; 1282a). Premik je zato večji, kot si morda ta trenutek sploh mislimo. Je namreč obrat proti zahodni pravni kulturi, konkretno v smer, v katero gredo tudi najvplivnejša sodišča tega sveta - tja, kjer je domovina ločenih mnenj in kjer sodniki nikoli niso bili ponižni birokrati, ki bi ponavljali besede zakonodajalca. Nasprotno, bili so in so utelešenje pravice - od tod tudi vsakemu od njih upravičeno pritiče naziv Pravica (ang. Justice).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Ni pristojnega za ukrepanje v primeru množičnega pojava posteljnih stenic

Avtor ni naveden, 26.10.2017

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2017Varuh človekovih pravic (Varuh) je že lansko leto prejel pobudo stanovalcev nekdanjega hotela Lipa v Ljubljani zaradi nevzdržnih higienskih razmer oziroma neobvladljive razmnožitve posteljnih stenic v stavbi. V okviru obravnave pobude je opravil poizvedbe pri Zdravstvenem inšpektoratu RS (ZIRS), Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP) ter Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 26.10.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2017 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o sodnem svetu (ZSSve) (Ur. l. RS, št. 23/17) - velja od 20. maja, uporabljati pa se začne 20. novembra. 2. Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv) (Ur. l. RS, št. 23/17) - velja od 20. maja, uporabljati pa se za
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Vprašanje ustavnosti 25. člena Zakona o zaščiti živali - Avtorjevo pojasnilo na razna vprašanja po objavi

dr. Andraž Teršek, 26.10.2017

Ustavno sodišče, Veterina (zdravstveno varstvo živali)

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 41-42/2017Po objavi ustavniške razprave - kot besedila pobude za ustavnosodno presojo - o legitimnih argumentih v podporo tezi, da bi lahko prepoved obrednega zakola živali brez omamljanja pomenila poseg v ustavne pravice in svoboščine slovenskih državljanov in državljank muslimanske vere, so pričakovano sledili legitimni javni komentarji na to temo. Nekaj časopisnih, nekaj forumskih, tri novinarska vprašanja, prejel pa sem tudi nekaj elektronskih sporočil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Pravni interes oškodovanca v kazenskem postopku

Avtor ni naveden, 26.10.2017

Kazenski postopek, Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2017Četrti odstavek 367. člena Zakona o kazenskem postopku je v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Neustrezno izvajanje nadzorstvene funkcije Ministrstva za javno upravo nad Inšpektoratom za javni sektor

Avtor ni naveden, 27.10.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2016Na Varuha se je v zvezi s sporno odločitvijo gradbene inšpekcije obrnila pobudnica, ki je različnim organom očitala več nepravilnosti. V tem primeru se Varuh omejuje zgolj na pobudničine očitke, ki so se nanašali na postopek pri Inšpektoratu za javni sektor in s tem v zvezi tudi na Ministrstvo za javno upravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Kršitev pravic dijakinj srednje poklicne in tehniške šole

Avtor ni naveden, 27.10.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2016Inšpektorat RS za šolstvo in šport je Varuhu odstopil v reševanje pobudo dijakov in staršev srednje poklicne in tehniške šole, ki so se junija obrnili na ravnatelja šole in na inšpektorat. Njihova prijava je vsebovala vrsto očitkov v zvezi z vedenjem in ravnanjem učitelja športne vzgoje do deklet na šoli, še zlasti pa do ene izmed njih. Učitelju so dijaki in starši očitali verbalno nasilje, neprimerne opazke, diskriminacijo, nepravično ocenjevanje, zaradi česar se dijakinje počutijo ponižane in osramočene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Štiriletno neodločanje Inšpektorata RS za okolje in prostor o predlogu pobudnice

Avtor ni naveden, 27.10.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2016Na Varuha se je v zvezi s sporno odločitvijo gradbene inšpekcije obrnila pobudnica, ki je več organom očitala različne nepravilnosti. V tem primeru se Varuh omejuje zgolj na pobudničine očitke v zvezi z ravnanjem Inšpektorata RS za okolje in prostor. Ker je pobudnica zatrjevala, da je 10. avgusta 2012 inšpektoratu posredovala predlog za obnovo postopka gradbene inšpekcije, a o tem še ni bilo odločeno, je Varuh inšpektorat zaprosil za pojasnila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Institucije

Jan Zobec, 27.10.2016

Uprava

Jan Zobec, Pravna praksa, 41-42/2016Odkar je človek, obstajajo institucije. Nič sistemsko velikega in nič prelomnega se v človeški družbi in v zgodovini ne zgodi brez institucij - in tudi nič sistemsko slabega in zlega se ne zgodi brez njih. Od nekdaj se je človek, gnan z željo po, recimo temu, napredku in ciljih, večjih od njegovih zmožnosti, ali pa le po iskanju varnosti, zadovoljitvi emocionalnih potreb ali celo zgolj temeljnih ekonomskih pogojev preživetja, povezoval in oblikoval ter ustvarjal institucije. Kot politična žival namreč že nagonsko čuti, da je cilje, ki gredo onkraj njega samega, njegove majhnosti, omejenosti, zmotljivosti in minljivosti, zmožen doseči samo prek institucij. Zato ima profesor Avbelj še kako prav, ko se vselej vrača k znameniti misli enega od ustanovnih očetov Evropske unije Jeana Monneta, da ni nič mogoče brez ljudi, vendar da so trajne samo institucije. Ali, kot bi rekli, ljudje pridejo in odidejo, institucije so večne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Problematika muslimanskih naglavnih pokrival in udeležba v sodnih postopkih

Lina Burkelc Juras, 27.10.2016

Človekove pravice

Lina Burkelc-Juras, Pravna praksa, 41-42/2016Različne kulture se v sodobnem svetu vedno bolj prepletajo. Četudi to na ulicah naših mest morda še ni tako opazno, že pogled čez mejo v sosednjo Avstrijo potrdi, da se v našem pretežno katoliškem okolju pojavlja tudi vedno več pripadnikov različnih ločin muslimanske vere, ki svojo versko pripadnost izražajo tudi z nošnjo tipičnih oblačil. V medijih je pogosteje zaznati tudi novice o prepovedih nošnje različnih oblik naglavnih pokrival, značilnih za pripadnice muslimanske vere, in o primerih, ko je bilo od njih zahtevano, da svoje pokrivalo snamejo. Največkrat sta omenjeni burka, ki pokriva celo telo, glavo in tudi celoten obraz, ter nikab, ki prav tako pokriva celo telo, glavo in obraz, vendar ima na obrazu odprto režo za oči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Imuniteta poslanca

Avtor ni naveden, 25.10.2012

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2012Odločba, št. U-I-79/11, 19. september 2012 (Ur. l. RS, št. 79/12) Členi 203 do 214 Poslovnika Državnega zbora niso v neskladju z Ustavo. S poslovnikom Državni zbor ureja način izvrševanja svojih pristojnosti. Za izvrševanje določenih pristojnosti lahko po
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Izdajanje podatkov - fizične osebe

Avtor ni naveden, 25.10.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2012Prvi in drugi odstavek 114. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin se razveljavita, kolikor določata javnost zemljiškega katastra in katastra stavb v delu, ki se nanaša na podatke o lastniku, če gre za fizično osebo. V delu, v katerem določata javnost zemljiškega katastra in katastra stavb glede podatka o upravljavcu, ti določbi nista v neskladju z Ustavo. Člen 117 Zakona o evidentiranju nepremičnin ni v neskladju z Ustavo. Peta alineja 13. točke prvega odstavka 6. člena, deseta alineja 2. točke prvega odstavka 7. člena, kolikor se nanaša na podatke o smrti lastnika ali solastnika, in 16. člen Pravilnika o vrstah in vsebini potrdil iz zbirk geodetskih podatkov ter o načinu izkazovanja podatkov niso v neskladju z Ustavo. V preostalem delu se zahteva za oceno ustavnosti 13. točke prvega odstavka 6. člena in desete alineje 2. točke prvega odstavka 7. člena Pravilnika o vrstah in vsebini potrdil iz zbirk geodetskih podatkov ter o načinu izkazovanja podatkov, kolikor se nanašata na fizično osebo, zavrže. Tretja točka 2. člena in 8. člen Pravilnika o vrstah in vsebini potrdil iz zbirk geodetskih podatkov ter o načinu izkazovanja podatkov nista v neskladju z Ustavo in zakonom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄41-42

Letno poročilo Varuha - priložnost za premislek o varovanju človekovih pravic

Avtor ni naveden, 27.10.2011

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2011Letna poročila so dosegljiva tudi na spletni strani (www.varuh-rs.si). Namen priprave Letnega poročila Varuha človekovih pravic RS (Varuh) je bralcem Pravne prakse verjetno dobro poznan. Poleg uradnih postopkov, ki so povezani z njim, pa so razprave o letnem poročilu tudi priložnost za širšo razpra
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄41-42

Obvezen odvzem prevoznih sredstev

Avtor ni naveden, 27.10.2011

Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2011 Peti odstavek 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ni v neskladju z Ustavo. Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. III Kp 11/2009 z dne 21. maja 2009 se v delu, v katerem se nanaša na odvzem zaseženega tovornega vozila znamke Renault,
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄41-42

Ustava in ekonomska politika

Igor Vuksanović, 27.10.2011

Ustavno sodišče, PRORAČUN

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 41-42/2011Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, v kateri je avtor zaposlen. Članek mag. Jorga Kristijana Petroviča je tudi v strokovni pravni literaturi končno načel problematiko sprememb Ustave na področju javnih financ s ciljem obvladovanja posledic ekonomske krize (ustavno omeje
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄41-42

Varuh iztaknjenih oči - Pandorina skrinjica ustavne odločbe

dr. Dragan Petrovec, 27.10.2011

Ustavno sodišče

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 41-42/2011Če se je kaj porušilo že s trenutkom objave ustavne odločbe o "Titovi cesti", se je gotovo vera v optimizem dr. Pirnata, ki je zapisal, "da nas globina te odločbe združuje in da samo tisti, ki zlo mislijo, lahko razumejo, da nas deli". Moj zapis je dosti bolj kriminološki ali sociološki kot dogmatski, čeprav je tudi meni malo tuja razlaga, da je kar iz ustavne določbe o demokratičnosti mogoče izvajati človekovo dostojanstvo kot pravico par excellence. Ob vznesenih besedah, da Slovenija praznuje dvajset let demokracije in človekovih pravic, je povsem jasno le to, da je naša demokracija pač svojevrstna, še najbolj podobna diktaturi sicer demokratično izvoljene stranke oziroma koalicije, človekove pravice pa smo uspeli sistematično izbrisati najbrž približno toliko ljudem, kolikor smo jih leta 1945 zunajsodno likvidirali. Od tod točna in neprizanesljiva opredelitev "administrativni genocid".
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄41-42

Ali lahko župani kandidirajo na parlamentarnih volitvah in kakšne so posledice v primeru izvolitve?

Zagorc Saša, Senčur Miloš, 27.10.2011

Pravoznanstvo, Državni zbor in državni svet

dr. Saša Zagorc, dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 41-42/2011V nekaterih političnih krogih lahko zasledimo namigovanja, da naš pravni red dopušča izvoljenim poslancem, da se po izvolitvi odločijo, ali bodo prevzeli poslansko funkcijo ali ne. Če to drži, bi se nekateri funkcionarji, zlasti iz vrst županov, lažje odločili za kandidaturo za poslanca Državnega zbora, saj bi pripomogli k prepoznavnosti liste kandidatov, a hkrati ne bi bili dolžni vstopiti v poslanske vrste v primeru izvolitve. Ali to res drži?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 41-42

Leto objave

2018(4) 2017(9) 2016(5) 2012(2)
2011(6) 2007(9) 2006(8)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE FG H IJ K LM NOP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov