O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 50)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Štiri odločitve vrhovnega sodišča o kreditih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 20.12.2018

Banke in hranilnice, TRGOVINA

Robert Preininger, Pravna praksa, 49-50/2018Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VS RS) je v sklepu Ips 141/2017 z dne 18. oktobra 2018 dalo poudarek pravu EU z vidika "visoke ravni varstva potrošnikov, spodbujanja njihove pravice do obveščenosti, izobraževanja in samoorganiziranja za zaščito njihovih interesov". Glede pojma potrošnik v smislu 2. člena Direktive 93/13 pa je v citiranem sklepu zavzelo stališče, da je ta pojem objektiven in neodvisen od konkretnih znanj, ki jih lahko ima zadevna oseba, ali od informacij, s katerimi dejansko razpolaga. Razpravljanje v sodnih postopkih o individualnih lastnostih posameznikov, ki so kot potrošniki sklenili potrošniške kreditne pogodbe z bankami, je torej izključeno z vidika materialnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Podatki o življenjskih stroških ob pridobivanju kredita

Sonja Strle, 20.12.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, TRGOVINA

Sonja Strle, Pravna praksa, 49-50/2018Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede upravičenosti banke do zbiranja podatkov o življenjskih stroških potencialnega kreditojemalca kot pogoj za pridobitev kredita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Energetska politika se razvija, pravo ji sledi

Domen Kodrič, 20.12.2018

Industrija in energetika

Domen Kodrič, Pravna praksa, 49-50/2018Hitrim spremembam na energetskem področju sledi tudi pravo. Na 9. forumu energetikov in pravnikov, ki je v organizaciji družbe Prosperia potekal 28. novembra 2018 na Brdu pri Kranju, so predavatelji predstavili novosti s področja energetskega prava in trgov ter nakazali pogled v prihodnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Obdelava osebnih podatkov pri pošiljanju paketov

Sonja Strle, 13.12.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Sonja Strle, Pravna praksa, 48/2018Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z zaprosilom za mnenje, v katerem sprašuje, ali se mora stranka spletnega trgovca, ko posreduje svoje podatke, strinjati z uporabo podatkov za pošiljanje paketa in z arhiviranjem teh podatkov? Ali je privolitev potrebna tudi za pošiljanje e-novic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Prikrito oglaševanje vplivnežev - primer Nemčije

Dženeta Schitton, 13.12.2018

TRGOVINA

Dženeta Schitton, Pravna praksa, 48/2018V prejšnjih dveh prispevkih sem obravnavala vplivnostni marketing, ki je nastal kot posledica razvoja družbenih omrežij in vsesplošne digitalizacije družbenih razmerij. Tako imenovani "vplivneži" lahko svoje zamisli, mnenja in priporočila brez kakršnekoli cenzure posredujejo velikemu številu sledilcev. Čim več sledilcev imajo, tem bolj so za podjetja zanimivi tudi kot sredstvo oglaševanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Hladen tuš za kreditojemalce v švicarskih frankih

Igor Vuksanović, 6.12.2018

TRGOVINA, Banke in hranilnice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 47/2018Vrhovno sodišče je javnost seznanilo s pomembno odločitvijo v sporu med banko in kreditojemalci v švicarskih frankih (sodba in sklep št. II Ips 195/2018, z dne 25. oktobra 2018, s katerima sta potrjena sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. II Cp 1977/2017, z dne 1. marca 2018). Poenostavljeno in skrčeno lahko to odločitev označimo kot zavrnitev zahtevka kreditojemalcev na ugotovitev ničnosti dveh pogodb o deviznem kreditu in sporazuma o zavarovanju terjatve v obliki notarskega zapisa ter na izbris domnevno neveljavne vknjižbe hipoteke banke na nepremičninah kreditojemalcev. Pogodbe so predvidevale, da se anuiteta plačuje v frankih; če pa kreditojemalec na računu vsakokrat ni zagotovil kritja v frankih, je banka posegla po njegovih evrskih sredstvih, ki jih je preračunala v franke po tečaju na dan bremenitve računa. Taka pogodbena ureditev je breme kasnejše visoke rasti vrednosti franka v celoti prenesla na stranko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Ekonomske pravice potrošnikov in krediti v švicarskih frankih

Branka Sedmak, 6.12.2018

TRGOVINA, Banke in hranilnice

Branka Sedmak, Pravna praksa, 47/2018Dne 20. novembra 2018 je bila objavljena sodba Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 195/2018 z dne 25. oktobra 2018, ki je prva izmed mnogih zadev glede kreditov v švicarskih frankih (CHF), v kateri je sodišče zavrnilo revizijo tožnikov - kreditojemalcev kredita v CHF - in potrdilo odločitev, da obravnavani kreditni pogodbi nista nični. Sodba pa ni pomembna le zato, ker gre za prvo vsebinsko dokončno odločitev najvišjega sodišča v tovrstnih zadevah, temveč predvsem zato, ker se ukvarja z enim od pomembnejših vprašanj potrošniškega prava, in sicer išče ravnotežje med zaščito šibkejše pogodbene stranke (pojasnilno dolžnostjo ponudnika blaga ali storitev) in lastno skrbnostjo, odgovornostjo in avtonomijo potrošnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Novi dogovor za potrošnike

Jakob Cerovšek, 6.12.2018

TRGOVINA

Jakob Cerovšek, Pravna praksa, 47/2018V četrtek, 8. novembra 2018, je v organizaciji Evropske komisije (Direktorat za pravosodje in potrošnike, DG JUST) ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT) v hiši Evropske unije v Ljubljani potekal dogodek z naslovom Novi dogovor za potrošnike - Slovenska potrošniška politika in pričakovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Ali odprtost interneta pomeni konec današnje demokracije?

Sonja Strle, 22.11.2018

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Sonja Strle, Pravna praksa, 45-46/2018"Razvoj interneta nas je navdal z upanjem, da bo ustvaril odprt, demokratičen in dostopen prostor ter omogočil večjo vključenost posameznikov in skupnosti v družbene in politične procese. Trendi na spletu, družbenih omrežjih in mednarodne zlorabe aplikacij in celotnih platform pa nas navdajajo z dvomom". S temi besedami je dr. Ali Žerdin odprl Slovenski forum o upravljanju interneta, ki sta ga 23. oktobra 2018 organizirala Akademska in raziskovalna mreža Slovenije Arnes in inštitut Digitas, in tako že na začetku predstavil dilemo o razmerju med odprtostjo interneta in demokratičnostjo družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Mikrotransakcije v videoigrah

Baghrizabehi Denis, Zahrastnik Kristjan, 22.11.2018

GOSTINSTVO IN TURIZEM

Denis Baghrizabehi, Kristjan Zahrastnik, Pravna praksa, 45-46/2018Videoigre so že pred leti prevzele svetovni primat najdonosnejše dejavnosti v zabavni industriji. Kljub temu se trg videoiger uspešno izogiba pravni regulaciji. Mikrotransakcije v videoigrah so v zadnjih mesecih padle pod drobnogled številnih regulatorjev po svetu. V Belgiji in drugod so sklenili, da gre posamezne podzvrsti mikrotransakcij šteti za igre na srečo. Izvajanje iger na srečo pa praviloma zahteva pridobitev koncesije. Tudi po slovenski pravni ureditvi bi posamezne oblike mikrotransakcij lahko opredelili kot (nezakonite) igre na srečo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Inštitut za kanonskopravne vede

Patricij Maček, 22.11.2018

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 45-46/2018Inštitut za kanonskopravne vede je eden od desetih inštitutov TF Univerze v Ljubljani. Področja delovanja inštituta, ki ga trenutno vodi profesor dr. Stanislav Slatinek, so: (1) znanstvenoraziskovalne in aplikativno-uporabne dejavnosti, (2) pripravljanje in izvajanje projektov, (3) recenzije raziskovalnih del, (4) sistematična vzgoja raziskovalnega osebja, (5) objavljanje znanstvenih in raziskovalnih del, (6) organiziranje znanstvenih posvetov in strokovnih srečanj ter (7) druge raziskovalne dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Razveljavitev starih gradbenih dovoljenj po novi gradbeni zakonodaji in vračilo komunalnega prispevka

Žiga Cvetko, 22.11.2018

Gradbeništvo, Urejanje prostora

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 45-46/2018Z uveljavitvijo Gradbenega zakona (GZ), ki se uporablja od 1. junija 2018, je prenehal veljati Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). GZ na področje prenehanja gradbenih dovoljenj prinaša določene novosti, ki jih ZGO-1 ni predvideval. Ena od teh je tudi pravica investitorja, da razveljavi izdano gradbeno dovoljenje in uveljavlja vračilo komunalnega prispevka na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Varstvo potrošnika pri kreditnih pogodbah v tuji valuti

Alenka Antloga, 15.11.2018

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 44/2018Kreditojemalca Teréz Ilyés in Emil Kissu sta 15. februarja 2008 z banko ELLA Első Lakáshitel Kereskedelmi Bank Zrt sklenila kreditno pogodbo v švicarskih frankih (CHF) po obrestni meri 1,9 odstotka. Ta kredit, ki je bil zavarovan s hipoteko, je bil 1. novembra 2016 odstopljen banki OTP Bank Nyrt in nato družbi OTP Faktoring Követeléskezelő Zrt. Kredit je bil izplačan in se je vračal v madžarskih forintih (HUF).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Ugotavljanje identitete voznika po fotografijah v postopku odločanja občinskega redarstva

Hinko Jenull, 25.10.2018

Cestni promet, Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 41-42/2018Nove informacijske tehnologije, ki spreminjajo svet na vseh področjih, prinašajo dodatne možnosti dokazovanja pri prav(osod)nem odločanju, kar je tesno povezano z zakonitostjo načina njihove uporabe. Zato ne preseneča, da je v postopkih o prekršku že prišla na dnevni red uporaba fotografij voznikov (smiselno enako velja za videonadzor), ki so posnete na lokacijah merilnih naprav (stacionarnih radarjev) ob slovenskih cestah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Informacije za tujce

Patricij Maček, 12.10.2018

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 39-40/2018Za lažje in enostavnejše informiranje tujcev o pomembnih informacijah zanje je Ministrstvo za notranje zadeve pripravilo prenovljen spletni portal Informacije za tujce, ki je s pomočjo zavihkov razdeljen v tri tematske sklope. Ti so: (1) državljani tretjih držav, (2) osebe z mednarodno zaščito in (3) vključevanje v slovensko družbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Spor o pristojnosti

Avtor ni naveden, 4.10.2018

Cestni promet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2018Za odločanje o odvzemu oziroma vrnitvi zaseženega motornega vozila ter stroških zasega in hrambe vozila je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

(Zlo)raba umetne inteligence

dr. Ciril Ribičič, 27.9.2018

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 36-37/2018Je res pretirano opozarjati na nevarnost, da si umetna inteligenca lahko podredi človekovo, češ da človeštvo ne more biti tako neumno, da bi kaj takega dovolilo? Vendar se človeštvo ni vedno izkazalo kot pametno, če se milo izrazim. Na primer: leta 1921 je fizik Walther Nernst opozoril, da živimo na otoku smodnika in na srečo še nismo iznašli vžigalnika, ki bi sprožil katastrofo. Sto let po tem dramatičnem opozorilu je naš planet prepreden s 15.000 atomskimi bombami, od katerih ima vsaka svoj vžigalnik. Pri umetni inteligenci si ne bi smeli privoščiti takšne ignorance. Zato so pomembna opozorila profesorja Ivana Bratka in drugih, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence, ko protestirajo proti (zlo)rabi umetne inteligence v vojaške namene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Razlaga splošnih zavarovalnih pogojev nezgodnega zavarovanja - izključitev zavarovalnega kritja

Avtor ni naveden, 27.9.2018

TRGOVINA, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2018Revident ob sklenitvi zavarovalne pogodbe ni mogel predvideti, v kakšnem obsegu bo upravičen do plačila dnevne odškodnine. Sporna določila Splošnih zavarovalnih pogojev vsebujejo pravni standard "aktivno zdravljenje", katerega vsebina ni jasno določena in je tudi ne napolnjuje ustaljena sodna praksa. Obveznost zavarovalnice v teh določilih ni opredeljena tako, da bi jasno razkrivala vse elemente, pomembne za presojo zavarovančevega pravnega položaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Urad za mladino

Patricij Maček, 27.9.2018

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 36-37/2018Z namenom zagotavljanja koristnih, kakovostnih, pravočasnih in mladim prilagojenih informacij je Urad za mladino v okviru vladnega projekta Vem vzpostavil nov spletni portal za mlade http://www.mlad.si Portal med drugim skuša mlade usmerjati v storitve e-uprave, na kateri lahko, kot lahko preberemo, različne postopke od vpisa na šole in fakultete do urejanja prevozov in bivanja opravljajo kar prek spleta. Spletni portal ima tri osnovne zavihke: (1) Informiraj se!, (2) Aktiviraj se! in (3) Kaj se dogaja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Vozniški izpit

Patricij Maček, 20.9.2018

Cestni promet

Patricij Maček, Pravna praksa, 35/2018Spletna stran Vozniški izpit - portal bodočih voznikov uporabnikom nudi vse informacije glede pridobitve vozniškega dovoljenja za različne kategorije motornih in priklopnih vozil. Na spletni strani tako inter alia najdemo natančne informacije o tem, kako do vozniškega dovoljenja, o šolah vožnje, prvi pomoči, cestnoprometnih predpisih, izpitnih centrih in drugo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Izpolnitev pogodbe preko spletne platforme

dr. Petra Weingerl, 13.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), TRGOVINA

dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 34/2018Ko rezerviramo počitnice, prevoz ali kupimo blago preko spleta, ne razmišljamo o tem, kdo je dejanski ponudnik storitev ali blaga - je to spletna platforma ali tretja oseba, ki je ne poznamo? Identiteta dejanskega ponudnika storitev ali blaga preko spleta je ključna, ko pride do nepravilne izpolnitve pogodbe in se želimo sklicevati na pravice, ki nam jih daje potrošniško pravo, ki v veliki meri temelji na potrošniškem acquisu Evropske unije (EU). Proti komu bomo uveljavljali pravno varstvo - proti spletni platformi ali proti tretji osebi, ki preko spletne platforme ponuja svoje storitve ali blago? Ostanemo v primeru, da je tretja oseba fizična oseba, brez varstva, ki nam ga daje potrošniško pravo, čeprav smo bili prepričani, da sklepamo pogodbo s spletno platformo? Pravila s področja prava varstva potrošnikov se namreč uporabljajo zgolj pri pogodbah, sklenjenih med trgovci in potrošniki (B2C).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Aktivnosti upravnih enot in občin po novi gradbeni zakonodaji

mag. Matjaž Kovač, 13.9.2018

Gradbeništvo

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 34/2018Novi Gradbeni zakon prinaša tako združitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja kot tudi združitev vseh drugih doslej ločenih postopkov izdajanja soglasij v en sam postopek in v enotno gradbeno dovoljenje. Poleg tega se spreminjajo tudi nekateri postopki: zakon delno spreminja in dopolnjuje izdajo gradbenega dovoljenja, izdaja uporabnega dovoljenja pa se, upoštevajoč načelo krepitve odgovornosti udeležencev pri graditvi, bistveno poenostavlja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Pravica do izbrisa osebnih podatkov pri ponudniku interneta

Matej Vošner, 6.9.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Matej Vošner, Pravna praksa, 33/2018Ali lahko naročnik od prejšnjega ponudnika interneta po Splošni uredbi o varstvu podatkov zahteva izbris vseh osebnih podatkov, ki jih je ta v času trajanja naročnine zbral o njem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Državne pomoči za okolje in energijo ter zaveze EU v režimih GATT/WTO in ECT

dr. Luka Martin Tomažič, 6.9.2018

Industrija in energetika, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Luka Martin-Tomažič, Pravna praksa, 33/2018Namen članka je prikazati napetosti, ki nastajajo med prizadevanji Evropske unije (EU) in držav članic na področju obnovljivih virov energije in njihovimi zavezami na področju mednarodnega ekonomskega prava. V obravnavi je novela Energetskega zakona (EZ-1), s katero ga zakonodajalec med drugim usklajuje s Smernicami za državno pomoč za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014-2020 (2014/C 200/01).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Slovenija 2050

Patricij Maček, 30.8.2018

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 32/2018Spletna stran Slovenija 2050 predstavlja projekt vlade dr. Mira Cerarja, katerega cilj je, da bi bila Slovenija leta 2050 država, v kateri bomo živeli kakovostno, si med seboj zaupali in smelo sprejemali novosti ter inovacije, hkrati pa ostajali ponosni na svojo identiteto. Vizija, ki jo predstavlja pričujoča spletna stran, zajema pet temeljnih točk, ki so: (1) zaupanje, (2) kakovost življenja, (3) inovativnost, (4) učenje za in skozi vse življenje ter (5) identiteta.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(3) 48(2) 47(3) 45-46(4)
44(1) 41-42(1) 39-40(1) 38(1)
36-37(3) 35(1) 34(2) 33(2)
32(1) 28-29(1) 27(2) 24-25(2)
23(1) 22(2) 19(1) 18(2)
16-17(1) 14(2) 12-13(3) 11(1)
10(2) 7-8(1) 6(2) 5(1)
2(1)

Leto objave

< Vsi
2018(50)
> Januar(1) > Februar(4) > Marec(6) > April(3) > Maj(3) > Junij(5) > Julij(3) > Avgust(1) > September(8) > Oktober(3) > November(5) > December(8)

Področja

< Vsi 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5.1. INDUSTRIJA 5.2. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 5.3. PROMET IN ZVEZE 5.4. GOSTINSTVO IN TURIZEM 5.6. TRGOVINA 5.7. ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Avtorji

A B C ĆČDĐEFGH IJ K LM NOP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov