O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 79)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Poplava predpisanih prekrškov v energetiki

Domen Kodrič, 20.6.2019

Industrija in energetika, Prekrški

Domen Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2019Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 24. maja 2019 potekal posvet z naslovom Prekrškovno pravo in energetika, ki ga je organiziral tamkajšnji Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo. Govorci so zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso prekrškov ter njihovega sankcioniranja na področju energetike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Nova pravna regulativa v energetiki

Domen Kodrič, 7.3.2019

Industrija in energetika

Domen Kodrič, Pravna praksa, 9-10/2019Na konferenci Energetika in regulativa, ki je v organizaciji družbe Prosperia d.o.o. potekala 30. januarja 2019 v Ljubljani, so govorci predstavili pravne in regulatorne izzive pri prehodu v nizkoogljično družbo in spremembi vloge odjemalca elektrike, ki s svojo prilagodljivostjo postaja aktiven, in ne več pasiven člen energetskega omrežja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Energetska politika se razvija, pravo ji sledi

Domen Kodrič, 20.12.2018

Industrija in energetika

Domen Kodrič, Pravna praksa, 49-50/2018Hitrim spremembam na energetskem področju sledi tudi pravo. Na 9. forumu energetikov in pravnikov, ki je v organizaciji družbe Prosperia potekal 28. novembra 2018 na Brdu pri Kranju, so predavatelji predstavili novosti s področja energetskega prava in trgov ter nakazali pogled v prihodnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Aktivnosti upravnih enot in občin po novi gradbeni zakonodaji

mag. Matjaž Kovač, 13.9.2018

Gradbeništvo

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 34/2018Novi Gradbeni zakon prinaša tako združitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja kot tudi združitev vseh drugih doslej ločenih postopkov izdajanja soglasij v en sam postopek in v enotno gradbeno dovoljenje. Poleg tega se spreminjajo tudi nekateri postopki: zakon delno spreminja in dopolnjuje izdajo gradbenega dovoljenja, izdaja uporabnega dovoljenja pa se, upoštevajoč načelo krepitve odgovornosti udeležencev pri graditvi, bistveno poenostavlja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Je hramba prometnih podatkov uporabnikov predplačniških storitev zakonita?

Primož Križnar, 19.7.2018

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Primož Križnar, Pravna praksa, 28-29/2018V elektronski komunikaciji se zaradi strahu pred nepooblaščenim dostopom do prometnih ali vsebinskih podatkov med drugim vse bolj uporabljajo predplačniške storitve. Uporaba telefonov za enkratno uporabo (t. i. burner) in SIM-kartic s prednaloženim denarnim dobroimetjem postaja tudi vse bolj priporočljiva oblika komunikacije za tiste, ki želijo ostati anonimni. Tako je na primer newyorška odvetniška zbornica svojim članom izdala neobvezujoče navodilo, naj na potovanjih v tujini uporabljajo predplačniške pakete, ki naj jih nato pred prihodom na domače ozemlje zavržejo. Ker je lahko vsak, ki vstopi na ozemlje Združenih držav Amerike (ZDA), podvržen temeljiti preiskavi elektronskih naprav, po oceni zbornice le tak način postopanja dovolj učinkovito zavaruje podatke, ki bi bili sicer na mobilnih telefonih njenih članov. Kljub uporabi predplačniških storitev pa se njihovi uporabniki ne morejo izogniti preiskovalnemu dejanju pridobivanja prometnih podatkov na podlagi 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Nekonvencionalno do pozornosti potrošnikov

mag. Sandi Kodrič, 21.6.2018

TRGOVINA

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2018Nedavno sem v Ljubljani vozil za avtobusom mestnega potniškega prometa številka 18. Kot je zadnje čase običajno, je bila zunanjost te osemnajstice od vrha do tal polepljena z reklamami: avtobus je druge udeležence v prometu pozival k nakupu "premium bananas ZNAMKA". Kajpada, če imajo lastne "nobel" blagovne znamke že navadne povrtnine, kot so česen, zelena solata in paradižnik, zakaj jih ne bi imele tudi svetovljanske banane?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Do kod sega veljavnost nezakonitega občinskega predpisa?

Jasna Hojnik Kocjan, 15.3.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Cestni promet

Jasna Hojnik-Kocjan, Pravna praksa, 10/2018Nedavno je prišlo med občino in lastnikom zemljišča do stvarnopravnega spora glede obstoja služnosti po zemljišču v zasebni lasti v korist občine. Zemljišče v naravi je dvorišče ob stanovanjski hiši. Pred šestimi leti je z dovoljenjem prejšnjega lastnika po tem dvorišču potekala pot, ki so jo uporabljali vsi občani (tudi za vožnjo z avtomobili). Med sodnim postopkom pa je lastnik zemljišča presenečeno ugotovil, da je občina njegovo zemljišče z odlokom kategorizirala v občinsko cesto. Kakšna je torej pravica občine, da s svojim oblastnim aktom enostransko poseže v zasebno zemljišče, ter v katerih primerih in na kakšen način sme to storiti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Omejitev odgovornosti prevoznika za zamudo ali izgubo tovora

mag. Matjaž Kovač, 15.2.2018

Promet in zveze - splošno

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 6/2018Prevoz je tista gospodarska dejavnost, ki prispeva k nemotenemu poteku proizvodnje, oskrbljenosti trga in zadovoljevanju potreb državljanov. Gospodarski pomen transporta je pomembno spodbudil napredek proizvajalnih sil in zagotovil podlago za širše poslovno sodelovanje med osebami iz različnih držav. Značilnost pravne ureditve transportne dejavnosti je široko zasnovan proces poenotenja pravnih pravil in uveljavitve številnih mednarodnih multilateralnih konvencij in sporazumov. Mednarodno transportno pravo je del mednarodnega prometnega prava, ki vključuje predpise o prevozih blaga in potnikov ter določila, ki se nanašajo na posle, povezane s prevozom blaga. Namen vsakega obveznostnega razmerja je, da dolžnik izpolni obveznost in s tem povzroči prenehanje tega razmerja. V pogodbenih razmerjih, ki so praviloma posledica svobodno izražene volje strank, še posebej velja pravilo, da je pogodbe treba izpolniti. Kršitev pogodbenega razmerja ima praviloma za posledico odškodninsko odgovornost pogodbene stranke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Prehuda zmaga?

Blaž Kovač, 1.2.2018

Gradbeništvo, Urejanje prostora

Blaž Kovač, Pravna praksa, 5/2018Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-64/14 z dne 12. oktobra 2017 odločilo, da sta 152. in 156.a člen Zakona o graditvi objektov neustavna, in zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi v enem letu. Odločitev izhaja iz primera rušenja edinega doma pripadniku romske manjšine iz nelegalnega romskega naselja Dobruška vas 35 v Škocjanu, v katerem je v subsidiarnem upravnem sporu zaradi kršitev človekovih pravic Upravno sodišče RS z zahtevo za presojo ustavnosti k odločanju pritegnilo Ustavno sodišče RS. Ustavno sodišče je v primeru prepoznalo širši sistemski problem posega države v dom, zasebnost in družinsko življenje, zato je odločitev apliciralo na celoten sistem izvrševanja odločb o rušenju črnih gradenj, ker ni dovoljšnjih (sodnih) varovalk za preprečitev posega izvršilnih postopkov v človekove pravice. Na žalost prva analiza kaže, da bodo ob tej zmagi najverjetneje najkrajšo potegnili prav pripadniki romske manjšine - ki so to pomembno zmago izborili za vse državljane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

O švicarskih frankih, kreditih, interventnem zakonu in pravnem mnenju dr. B. M. Zupančiča in dr. C. Ribičiča

Jože Kristan, 26.10.2017

TRGOVINA

Jože Kristan, Pravna praksa, 41-42/2017Vročica problematike kreditnih pogodb z valutno klavzulo v švicarskih frankih (CHF) se stopnjuje. Vse več je mnenj, vse več pozivov k rešitvi položaja kreditojemalcev s posebnim interventnim zakonom. Pa tudi drugačnih mnenj, ki pa so vsa bolj na "sobni jakosti". Izdane so bile že nekatere posamične sodne odločbe, nekatere za kreditojemalce ugodne, druge ne. Ne želim deliti usode in morebitnih težav posameznih kreditojemalcev. Socialne ogroženosti njih samih ali celo družin. Vendar moramo to reševati po načelih pravne in socialne države. In ne kar "po dolgem in počez". Predvsem pa ne z zlorabo stroke, prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Kako pravilno izpeljati prevoz nevarnega blaga

mag. Matjaž Kovač, 21.9.2017

Promet in zveze - splošno

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 35/2017Prevoz nevarnega blaga je posebna oblika transporta, ki mora biti zaradi določenih lastnosti posebej normirana. V okviru mednarodnih organizacij so se na tem transportnem področju izoblikovala posebna skupna določila, ki urejajo varen in urejen transport nevarnih snovi. Posebej je v teh pravilih poudarjen okoljevarstveni vidik transporta nevarnih snovi. Glede na to so v konvencijah in nacionalni zakonodaji določene pravice in dolžnosti prevoznika pri prevozu nevarnih snovi tako v cestnem kot tudi v železniškem, pomorskem in letalskem prometu. Zakonske določbe lahko delimo na splošne določbe, ki urejajo osnovne elemente transporta nevarnih snovi, ki jih mora za varen transport upoštevati prevoznik, in posebne določbe, ki se nanašajo na specifične veje transporta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Podlage za nastanek logističnega prava

mag. Matjaž Kovač, 31.8.2017

Promet in zveze - splošno

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 32/2017Zaradi vse večje prepletenosti gospodarskih in ekonomskih tokov v mednarodni menjavi ter povezovanja gospodarskih subjektov med seboj v konkurenčnem boju ima urejanje logističnih sistemov osrednji pomen. Pojem logistike se lahko označuje kot dejavnost uravnavanja fizičnih tokov materialnih dobrin. S pojmom logistika je tesno povezana tudi globalizacija proizvodnje, ki zahteva kompleksno logistično podporo na strani samih proizvajalcev, saj slednji niso zmožni zagotavljati logistike oziroma bi jim to povzročalo prevelike stroške. Ker nastajajo novi tokovi in nov sistem, je treba poleg ekonomskih prvin analizirati tudi iz tega izhajajoče pravne prvine. Treba se je vprašati, ali nastaja nova pravna panoga logistično pravo oziroma kateri novi pravni instituti in pravna pravila se lahko identificirajo z novo pravno panogo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Urejanje pogodbenih odnosov v transportu z Incoterms 2010

mag. Matjaž Kovač, 31.8.2017

Promet in zveze - splošno

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 32/2017Pravno-ekonomske odnose med prodajalcem in kupcem regulirajo Mednarodna pravila za razlago trgovinskih terminov (Incoterms). Pravila Incoterms je izdala Mednarodna trgovinska zbornica v Parizu že leta 1936. Najnovejša sprememba Incotermsov je prilagojena tako uporabi modernih tehnoloških sredstev kot tudi zapletenim zahtevam strank sodobnega prometnega in logističnega sistema. Špediter kot strokovnjak za organizacijo izvoza, uvoza in tranzita blaga v mednarodnem transportu ima zelo veliko vlogo pri upoštevanju klavzul Incoterms. Špediter mora pri vsakem konkretnem transportu blaga opozoriti svojega nalogodajalca (izvoznika ali uvoznika) na uporabo najugodnejših klavzul Incoterms.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Izvorno ali potuhnjeno oglaševanje

mag. Sandi Kodrič, 31.8.2017

TRGOVINA

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 32/2017Nedavna prodaja slovenskega zagonskega podjetja Zemanta izraelskemu Outbrainu je v središče pozornosti postavila poslovni model, ki se je v zadnjih letih razmahnil do neslutenih razsežnosti. Gre za tako imenovano izvorno ali domorodno oglaševanje, kar je neroden slovenski prevod, ki se je v strokovni javnosti uveljavil za angleški pojem "native advertising".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Virtualne valute - virtualna ekonomija, ki postaja realna: pravni izzivi

Kranjec Nina, Merc Peter, 13.7.2017

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Nina Kranjec, dr. Peter Merc, Pravna praksa, 27/2017Virtualne (tudi kripto-) valute vzpostavljajo vzporedno ekonomijo, ki sploh v zadnjih mesecih raste z eksponentno hitrostjo. Bitcoin je le ena izmed teh valut. Pojavil se je leta 2008 kot odgovor na začetek finančne krize v ZDA, v kateri je zaupanje v bančni sistem ter tudi v države, ki so bančni sistem reševale, izpuhtelo v trenutku. Danes praktično vsak dan nastane nova virtualna valuta (skupno ime za njih je "altcoin").
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Trk letala s ptico

Neža Kompare, 6.7.2017

Zračni promet

Neža Kompare, Pravna praksa, 26/2017Zamuda leta je nedvomno neprijetna situacija. Vsak potnik v letalskem prometu ve, da se mora v primeru zamude leta ali celo njegove odpovedi o svojih pravicah pozanimati na okencu za prijavo letov. Kljub temu pa odgovornost letalskih prevoznikov ni neomejena, saj mora biti na prvem mestu vsekakor zagotovitev visoke ravni varnosti. Ne nazadnje se moramo kot potniki tudi vprašati, ali bi raje v namembni kraj prišli z zamudo ali pravočasno, vendar za ceno naše varnosti. V konkretnem primeru je Sodišče EU presojalo uveljavljanje pravice do odškodnine zaradi več kot triurne zamude leta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Ali obstaja logistična pogodba?

mag. Matjaž Kovač, 8.6.2017

PROMET IN ZVEZE

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 22/2017Zaradi specifičnosti urejanja pravnih razmerij, ki nastanejo v logističnem okolju, bi bila logistična pogodba kompleksna pogodba gospodarskega prava, ki bi zajemala določila prevozne, prodajne, špediterske in hrambene pogodbe. Kot osnovo za ureditev pravnih razmerij v logističnem podjemu, bi lahko prevzeli določena določila mandatne in podjemne pogodbe. Pravna narava logistične pogodbe je lahko odvisna od opredelitev izvora samega pogodbenega razmerja. Kot subjekta logistične pogodbe se izpostavljata naročnik podjema in logistični podjemnik. Pojem logističnega podjemnika združuje kompleksen sklop storitev, namenjenih izvedbi logističnega podjema, in usklajuje delo med različnimi izvajalci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Prehod rizika in povrnitev škode na blagu v tranzitu v poslih mednarodne prodaje blaga

Mina Kržišnik, 17.12.2015

TRGOVINA

Mina Kržišnik, Pravna praksa, 49-50/2015Precej pogoste so situacije, ko kupec in prodajalec iz različnih držav skleneta prodajno pogodbo, prodajalec blago odpremi, to pa dospe h kupcu poškodovano, uničeno ali pa se je med transportom izgubilo. Pri tem največkrat za nastalo škodo ni odgovorna nobena od pogodbenih strank; deležniki, ki sodelujejo v verigi pretoka blaga (na primer prevozniki in špediterji), pa delujejo pod pogoji, ki po mednarodnih konvencijah omejujejo njihovo odgovornost. Prispevek obravnava načine, kako se zavarovati pred situacijami, da bi kot prodajalec ostali brez kupnine ali blaga oziroma da bi kot kupec morali, kljub (delni) neizpolnitvi pogodbe, plačati kupnino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Dileme pravnega urejanja garancije po evropskem vzoru

Tadej Kamnik, 29.9.2011

TRGOVINA

Tadej Kamnik, Pravna praksa, 37/2011Tendence po ukinitvi obvezne garancije za brezhibno delovanje stvari so bile v zadnjem času, predvsem v strokovnih krogih, zelo pogoste. Vprašanje je, ali gospodarska recesija res sili garante k optimiziranju stroškov procesov dela na račun življenjske dobe proizvodov, torej k poskusom ukinjanja instituta obvezne garancije, ali pa je trenutno stanje gospodarske stagnacije in primanjkljajev le odlična priložnost in hkrati izgovor nekaterih lobijev na področju proizvodnje in prodaje ter navsezadnje tudi nekaterih odvetniških lobijev, katerih cilj je ukiniti obvezno garancijo za izdelek na račun maksimiranja prihodkov od prodaje oziroma na račun povečanja obsega vlaganja tožb iz naslova jamčevanja za stvarne napake.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Zmedenemu kupcu zaračunati, kolikor se le da

Sandi Kodrič, 24.3.2011

TRGOVINA

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 11/2011Če na arabski tržnici kupujete spominek, katera cena zanj je prava? Za kupca je odgovor preprost: tista, ki si jo pribaranta. Z vidika prodajalca, ki prodaja množico enakih artiklov, pa je drugače: od vsakega potencialnega kupca želi iztisniti kar največ in nikakor nima namena vseh kosov prodajati po enotni ceni, še manj pa mu pride na misel jasno označiti želeno ceno. Oziroma, tudi kadar je cena pri artiklu napisana, gre za nerealno visok znesek, ki je obema stranema le izhodišče za pogajanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄23

Obveščanje uporabnikov cest o varnosti cestnega omrežja

Mitja Kocmut, 11.6.2009

Cestni promet

Mitja Kocmut, Boštjan Koritnik, Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 23/2009Decembra lani sta Evropski parlament in Svet EU sprejela Direktivo 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture.1 Njen namen je izboljšati upravljanje cestne infrastrukture, saj je po mnenju Komisije cestna infrastruktura - ob vozniku in vozilu - tretji steber politike varnosti v cestnem ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄8

(Ne)aktivna energetska vest države

Boštjan Koritnik, 28.2.2008

Industrija in energetika

Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 8/2008 Vlada je 31. januarja "v skladu z načeli Energetskega zakona"1 sprejela Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost (NANENU) za obdobje 2008-2016,2 Ministrstvu za okolje in prostor pa naložila vrsto nalog na njegovi podlagi. Kmalu se je med temi (ne)pričakovano znašla tudi obramba pred oč...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄22

Izberimo si dacarja

Boštjan Koritnik, 7.6.2007

Elektronsko trgovanje in poslovanje, SPLOŠNO

Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 22/2007Na spletnih straneh Evropske komisije je od začetka prejšnjega meseca mogoče najti številne podatke in informacije o različnih davkih po posameznih državah članicah EU, saj je na spletni strani (http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxation/gen_info/info_docs/tax_inventory/index_en.htm) na voljo nov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄20

Spletno oko

Boštjan Koritnik, 24.5.2007

Elektronsko trgovanje in poslovanje

Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 20/2007Slovenija se je z nedavnim odprtjem spletne prijavne točke (www.spletno-oko.si) pridružila državam, ki omogočajo prijavo otroške pornografije ali sovražnega govora na internetu. Anonimno prijavo lahko poda vsak uporabnik interneta, kadar meni, da je na internetu naletel na otroško pornografijo ali s...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄18

Pravni vidiki informatizacije upravnih storitev v projektu »OneStopGovernment«ŠO]1

dr. Polona Kovač, 10.5.2007

Uprava, Elektronsko trgovanje in poslovanje

dr. Polona Kovač, Pravna praksa, 18/2007dr. pravnih znanosti, višja predavateljica na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani Ministrstvo RS za javno upravo in Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani sta vključena v konzorcij partnerjev iz več držav, ki izvaja dveinpolletni projekt »OneStopGovernment« v okviru evropskega 6. okvirn...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(2) 45(1) 44(1)
41-42(1) 38(3) 37(1) 35(2)
34(1) 33(1) 32(3) 32-33(1)
30(1) 28(4) 28-29(2) 27(4)
26(1) 25(1) 24(1) 24-25(3)
23(2) 22(2) 20(2) 19(1)
18(2) 16(2) 13(1) 13-14(2)
12(2) 11(2) 10(3) 9(5)
9-10(1) 8(2) 7-8(3) 6(2)
5(2) 4(1) 3(1) 2(3)
1(2)

Leto objave

2019(2) 2018(7) 2017(8) 2015(1)
2011(2) 2009(1) 2008(1) 2007(15)
2006(11) 2005(8) 2004(4) 2003(5)
2002(3) 2001(2) 1998(1) 1997(3)
1996(1) 1995(2) 1991(2)

Področja

< Vsi 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5.1. INDUSTRIJA 5.2. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 5.3. PROMET IN ZVEZE 5.5. MALO GOSPODARSTVO IN OBRT 5.6. TRGOVINA 5.7. ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov