O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 76)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Umeščanje objektov za oglaševanje v prostor

Patricij Maček, 11.7.2019

Gradbeništvo, Urejanje prostora

Patricij Maček, Pravna praksa, 27/2019Ob pogledu na objekte za obveščanje in oglaševanje (t. i. oglasne panoje), ki kazijo slovenska mesta in podeželje, se zdi, da so zatajile vse državne institucije. Mnogoterost predpisov, paleta pristojnih organov in odsotnost enotnih meril za umeščanje objektov za obveščanje ter oglaševanje (v nadaljevanju objekti za oglaševanje) v prostor so razlog za skaženo podobo Slovenije. V pričujočem članku zato predstavljam pravno ureditev umeščanja objektov za oglaševanje v prostor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Vodja projekta po določbah Gradbenega zakona

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 4.7.2019

Gradbeništvo

dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Pravna praksa, 26/2019Nedavno je časopis Finance v zvezi z zadevo Bežigrajski športni park poročal o tožbi pooblaščenega inženirja-vodje projekta, ki se je bil primoran iz te svoje vloge v projektu "umakniti" pooblaščenemu arhitektu zaradi zahteve Ministrstva za okolje in prostor (MOP). V naslednjih dneh je bilo objavljenih še več prispevkov v različnih časopisih, iz katerih lahko izluščimo pravno jedro problema: vprašanje razumevanja in tolmačenja 12. člena novega Gradbenega zakona (GZ) s strani upravnih organov oziroma MOP. To ga je namreč očitno tolmačilo tako, da pri gradnji stavb "pooblaščeni inženirji ne morejo biti več odgovorni vodje projektov, ampak so to lahko izključno arhitekti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Poplava predpisanih prekrškov v energetiki

Domen Kodrič, 20.6.2019

Industrija in energetika, Prekrški

Domen Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2019Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 24. maja 2019 potekal posvet z naslovom Prekrškovno pravo in energetika, ki ga je organiziral tamkajšnji Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo. Govorci so zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso prekrškov ter njihovega sankcioniranja na področju energetike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Industrijska revolucija 4.0 nas postavlja pred odločitve

Primož Cencelj, 20.6.2019

INDUSTRIJA

Primož Cencelj, Pravna praksa, 24-25/2019Letos mineva tri desetletja od padca Berlinskega zidu in s tem začetka združevanja obeh delov Evrope. Ko brskam po zgodnjih otroških spominih, se mi hitro prikažejo slike različnosti Vzhodne in Zahodne Evrope. Na eni strani svobodni, razviti in bogati Zahod, na drugi strani pa zatirani, sivi in revni Vzhod. Seveda ni bilo vse belo in črno, a divjanje čez Karavanke po pomaranče, kavo in čokolado ter kvaliteta trajnejših zahodnih dobrin potrjujejo bistveno razliko, ki je nastala po drugi svetovni vojni. Sam se namreč še vedno čudim nostalgiji nad stoenko in jugom, ki se v svoji življenjski dobi nista kaj prida spremenila, sočasno pa je potekala prava evolucija VW Golfa. Nazadnje so zmagali ekonomski motivi in ljudje so želeli tja, kjer se jim bo godilo bolje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Arheolog, nebodigatreba pri gradnji?

mag. Izidor Janžekovič, 16.5.2019

Gradbeništvo

mag. Izidor Janžekovič, Pravna praksa, 19/2019V javnosti se pogosto sliši očitek, da arheologi podražijo in podaljšajo gradbena dela. Eno izmed mnogih soglasij, ki jih je treba pridobiti pred začetkom gradnje, je kulturnovarstveno soglasje. Zaradi slabega načrtovanja in neupoštevanja pogojev pogosto prihaja do podaljševanja rokov ter višanja stroškov za investitorja. Prispevek pregleda pravne predpise in navede potencialne praktične rešitve za pravnike ter investitorje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Nova pravna regulativa v energetiki

Domen Kodrič, 7.3.2019

Industrija in energetika

Domen Kodrič, Pravna praksa, 9-10/2019Na konferenci Energetika in regulativa, ki je v organizaciji družbe Prosperia d.o.o. potekala 30. januarja 2019 v Ljubljani, so govorci predstavili pravne in regulatorne izzive pri prehodu v nizkoogljično družbo in spremembi vloge odjemalca elektrike, ki s svojo prilagodljivostjo postaja aktiven, in ne več pasiven člen energetskega omrežja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Posebne prepovedi po Gradbenem zakonu in prisilna prodaja nepremičnine v postopku stečaja

Žiga Cvetko, 24.1.2019

Gradbeništvo

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 4/2019Gradbeni zakon (GZ) je v določbo 93. člena, ki se nanaša na posebne prepovedi glede nedovoljenega objekta, prinesel nekatere novosti v primerjavi s prej veljavnim 158. členom Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Ena od posebnih prepovedi se nanaša na promet z nedovoljenim oziroma neskladnim objektom. Pri tem se postavlja vprašanje, ali pomeni prisilna prodaja v stečajnem postopku promet s takim objektom ali ne. Odgovor na vprašanje je pomemben, saj je zakonodajalec v tretjem odstavku 93. člena GZ kot sankcijo, ki je v nasprotju s posebno prepovedjo, določil ničnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Energetska politika se razvija, pravo ji sledi

Domen Kodrič, 20.12.2018

Industrija in energetika

Domen Kodrič, Pravna praksa, 49-50/2018Hitrim spremembam na energetskem področju sledi tudi pravo. Na 9. forumu energetikov in pravnikov, ki je v organizaciji družbe Prosperia potekal 28. novembra 2018 na Brdu pri Kranju, so predavatelji predstavili novosti s področja energetskega prava in trgov ter nakazali pogled v prihodnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Razveljavitev starih gradbenih dovoljenj po novi gradbeni zakonodaji in vračilo komunalnega prispevka

Žiga Cvetko, 22.11.2018

Gradbeništvo, Urejanje prostora

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 45-46/2018Z uveljavitvijo Gradbenega zakona (GZ), ki se uporablja od 1. junija 2018, je prenehal veljati Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). GZ na področje prenehanja gradbenih dovoljenj prinaša določene novosti, ki jih ZGO-1 ni predvideval. Ena od teh je tudi pravica investitorja, da razveljavi izdano gradbeno dovoljenje in uveljavlja vračilo komunalnega prispevka na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Aktivnosti upravnih enot in občin po novi gradbeni zakonodaji

mag. Matjaž Kovač, 13.9.2018

Gradbeništvo

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 34/2018Novi Gradbeni zakon prinaša tako združitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja kot tudi združitev vseh drugih doslej ločenih postopkov izdajanja soglasij v en sam postopek in v enotno gradbeno dovoljenje. Poleg tega se spreminjajo tudi nekateri postopki: zakon delno spreminja in dopolnjuje izdajo gradbenega dovoljenja, izdaja uporabnega dovoljenja pa se, upoštevajoč načelo krepitve odgovornosti udeležencev pri graditvi, bistveno poenostavlja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Državne pomoči za okolje in energijo ter zaveze EU v režimih GATT/WTO in ECT

dr. Luka Martin Tomažič, 6.9.2018

Industrija in energetika, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Luka Martin-Tomažič, Pravna praksa, 33/2018Namen članka je prikazati napetosti, ki nastajajo med prizadevanji Evropske unije (EU) in držav članic na področju obnovljivih virov energije in njihovimi zavezami na področju mednarodnega ekonomskega prava. V obravnavi je novela Energetskega zakona (EZ-1), s katero ga zakonodajalec med drugim usklajuje s Smernicami za državno pomoč za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014-2020 (2014/C 200/01).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Varstvo investitorjev in poenostavitev postopkov na področju graditve objektov

Denis Potočnik, 12.7.2018

Gradbeništvo

Denis Potočnik, Pravna praksa, 27/2018Obstoječa gradbena zakonodaja, ki določa pogoje za graditev objektov, predvideva dolgotrajne, zapletene in neracionalne postopke za pridobitev gradbenih in uporabnih dovoljenj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Novi Gradbeni zakon notarjem povzroča sive lase

Harb Ana, Samardžić Marko, 21.6.2018

Gradbeništvo

Ana Harb, Marko Samardžić, Pravna praksa, 24-25/2018S 1. junijem 2018 je začel veljati novi Gradbeni zakon (GZ). Ta v prvem odstavku 93. člena ureja posebne prepovedi, ki se nanašajo na nedovoljene objekte in neskladno rabo objekta. Določa, da so za takšne objekte med drugim prepovedana naslednja dejanja: (1) vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, (2) uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti, (3) promet z njimi ali zemljišči, na katerih so, ter (4) overitve pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov. Prepovedi se odredijo z odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep. Vpisi, pravni posli in drugi pravni akti, ki so v nasprotju z navedenim, so nični, razen če so predpisani ali odrejeni na podlagi GZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Pravni režim izkoriščanja nafte in zemeljskega plina

dr. Luka Martin Tomažič, 14.6.2018

Industrija in energetika

dr. Luka-Martin Tomažič, Pravna praksa, 23/2018V Sloveniji obstajajo nahajališča nafte in zemeljskega plina. Po nekaterih ocenah bi lahko samo z domačimi zalogami zemeljskega plina, če bi bile ustrezno izkoriščane, pokrili polovico porabe zemeljskega plina slovenskih gospodinjstev v posameznem letu. V prispevku bo opravljen pregled različnih možnih ureditev črpanja ogljikovodikov, nato pa bodo v luči sodobne teorije in prakse prava energetike analizirane slovenske rešitve in njihov vpliv na (ne)izkoriščanje razpoložljivih naravnih virov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Nekonsistentnost 82. člena Gradbenega zakona

Boris Vinski, 29.3.2018

Gradbeništvo

Boris Vinski, Pravna praksa, 12-13/2018Gradbeni zakon (GZ) v prvem odstavku 82. člena, ki nosi podnaslov "inšpekcijski ukrepi z nelegalnim objektom", določa: "V primeru nelegalnega objekta gradbeni inšpektor, drug pristojni inšpektor ali občinski inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in da se zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku odstrani na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Prehuda zmaga?

Blaž Kovač, 1.2.2018

Gradbeništvo, Urejanje prostora

Blaž Kovač, Pravna praksa, 5/2018Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-64/14 z dne 12. oktobra 2017 odločilo, da sta 152. in 156.a člen Zakona o graditvi objektov neustavna, in zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi v enem letu. Odločitev izhaja iz primera rušenja edinega doma pripadniku romske manjšine iz nelegalnega romskega naselja Dobruška vas 35 v Škocjanu, v katerem je v subsidiarnem upravnem sporu zaradi kršitev človekovih pravic Upravno sodišče RS z zahtevo za presojo ustavnosti k odločanju pritegnilo Ustavno sodišče RS. Ustavno sodišče je v primeru prepoznalo širši sistemski problem posega države v dom, zasebnost in družinsko življenje, zato je odločitev apliciralo na celoten sistem izvrševanja odločb o rušenju črnih gradenj, ker ni dovoljšnjih (sodnih) varovalk za preprečitev posega izvršilnih postopkov v človekove pravice. Na žalost prva analiza kaže, da bodo ob tej zmagi najverjetneje najkrajšo potegnili prav pripadniki romske manjšine - ki so to pomembno zmago izborili za vse državljane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Pravica do spoštovanja doma pri inšpekcijskih ukrepih

Avtor ni naveden, 14.12.2017

Gradbeništvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2017Člena 152 in 156.a Zakona o graditvi objektov sta v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Odgovornost investitorja in izvajalca del - izdelava varnostnega načrta po drugem odstavku 82. členu ZGO-1

Avtor ni naveden, 24.8.2017

Gradbeništvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2017Izvajalčeva opustitev ni posledica dejstva, da investitor ni izdelal varnostnega načrta, marveč je posledica dejstva, da je kršil svoje samostojno določene varnostne obveznosti. Kar je pomembno v konkretni zadevi, je tudi to, da je bil investitor (fizična oseba, laik) v pogodbenem razmerju zgolj z enim samim izvajalcem (strokovnjakom) ter za uresničevanje varnostnih standardov ni bila potrebna nobena koordinacija. Drugače bi bilo morda v primeru, ko bi šlo za kompleksno gradnjo (npr. gradnjo viaduktov, tunelov, avtocest itd.) ter prav zaradi kompleksnosti gradnje, v kateri je soudeleženo večje število izvajalcev, posamezen izvajalec samostojno, brez enotnega varnostnega načrta varnosti delavcev ne bi mogel zagotoviti ali pa bi mu bilo to v bistveni meri oteženo. Šele v takšnem položaju se izdelava varnostnega načrta kaže kot primerno in tudi nujno sredstvo za dosego namena varnostne norme.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Sončne elektrarne - zanimivejša pravna vprašanja

Planinšek Nina, Planinšek Jure, 19.1.2017

Industrija in energetika

Nina Planinšek, mag. Jure Planinšek, Pravna praksa, 2/2017Sončne elektrarne postajajo zrela, mainstreamovska tehnologija. Samo v letu 2015 je investicijska vrednost novih sončnih elektrarn presegala 150 milijard USD, postavljenih je bilo več kot 50 GW novih sončnih (fotovoltaičnih) elektrarn. Predvsem zaradi tehnološkega razvoja in ekonomije obsega cene še naprej padajo, zato se bo po ocenah strokovnjakov trend izkoriščanja sončne energije nadaljeval in bo do leta 2050 največ električne energije pridobljene iz sončne energije. Sončna energija ima zelo velik energetski potencial, ki bistveno presega potrebe človeštva in državam omogoča tudi stroškovno čedalje bolj učinkovit način doseganja okoljskih zavez. V prispevku predstavljava v praksi najbolj zanimiva pravna vprašanja, povezana s sončnimi elektrarnami, in sicer: postavitev, financiranje, odgovornost za napake in garancije, neprave stvarne služnosti, prisilne prodaje sončnih elektrarn ali nepremičnin, na katerih so postavljene, podpore in poslovni modeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄18

Ali imamo močnejšega regulatorja na trgu električne energije?

Andrej Seršen, 7.5.2009

Industrija in energetika

Andrej Seršen, Andrej Seršen, Pravna praksa, 18/2009Upravno sodišče RS je z nedavno izdanima sodbama1 odločilo, da ima Javna agencija RS za energijo (kot regulator na trgu z električno energijo) pravno podlago, da določi ceno sistemskih storitev z upoštevanjem tudi drugih prihodkov izvajalca, ki jih ta pridobi v zvezi z upravljanjem obvezne republišk...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄8

(Ne)aktivna energetska vest države

Boštjan Koritnik, 28.2.2008

Industrija in energetika

Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 8/2008 Vlada je 31. januarja "v skladu z načeli Energetskega zakona"1 sprejela Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost (NANENU) za obdobje 2008-2016,2 Ministrstvu za okolje in prostor pa naložila vrsto nalog na njegovi podlagi. Kmalu se je med temi (ne)pričakovano znašla tudi obramba pred oč...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄15

Predlog novele ZGO-1: zakaj so spremembe nujne

mag. Janez Tekavc, 19.4.2007

Gradbeništvo, Varstvo okolja

mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 15/2007mag. pravnih znanosti, odvetnik v Ljubljani V PP št. 12 smo lahko prebrali članek mag. Adrijane Viler Kovačič, v katerem naniza kar precej opozoril zoper spremembe Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in poseganja te novele v druge zakone.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄13-14

Odklop električne energije

Klemen Veršič, 5.4.2007

Lastnina in druge stvarne pravice, Industrija in energetika

Klemen Veršič, Pravna praksa, 13-14/2007 Na lokaciji, kjer je več družb, je družba A pogodbeni odjemalec oz. pogodbena stranka v odnosu do družbe Elektro. Porabljeno energijo nato družba A ostalim odjemalcem oziroma porabnikom na isti lokaciji zaračunava po dogovorjenem ključu oziroma tako dogovorjen znesek porabljene energije prefakturi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄12

Predlog novele Zakona o graditvi objektov: projektni pogoji in soglasja

Adrijana Viler-Kovačič, 29.3.2007

Upravni postopek in upravne takse, Gradbeništvo

Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 12/2007univ. dipl. pravnica, mag. znanosti, svetovalka generalnega direktorja Agencije RS za okolje Na spletnih straneh Ministrstva za okolje lahko najdemo predlog sprememb Zakona o graditvi objektov (datiran s 16. februarjem 2007), ki je v medresorskem usklajevanju in javni obravnavi. Med predlaga...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄10

Roki za izdajo gradbenega dovoljenja

mag. Adrijana Viler-Kovačič, 15.3.2007

Upravni postopek in upravne takse, Gradbeništvo

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 10/2007* Kakšni so roki za izdajo gradbenega dovoljenja? Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1),ŠO]1 ki ureja temeljne pogoje graditve objektov, predvideva dve vrsti postopka izdaje gradbenega dovoljenja, in sicer posebni ugotovitveni postopek ter skrajšani ugotovitveni postopek. V posebnem ugotovitvene...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(1) 47(1) 45-46(1)
44-45(1) 38(1) 35(2) 34(2)
33(2) 30(1) 30-31(2) 29(1)
27(2) 26(1) 24(1) 24-25(3)
23(5) 22-23(1) 21(2) 21-22(1)
20(1) 19(1) 18(7) 17(2)
17-18(1) 16(2) 15(1) 14-15(1)
13-14(1) 12(1) 12-13(1) 10(1)
10-11(1) 9(1) 9-10(1) 8(1)
7(2) 6(2) 5(4) 4(5)
3(2) 2(4) 1(1)

Leto objave

2019(7) 2018(9) 2017(3) 2009(1)
2008(1) 2007(7) 2006(11) 2005(5)
2004(2) 2003(7) 2002(3) 2001(2)
2000(3) 1999(5) 1998(2) 1997(2)
1995(2) 1994(1) 1993(1) 1991(2)

Področja

< Vsi 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5.1. INDUSTRIJA 5.1.1. Industrija in energetika 5.1.2. Rudarstvo 5.1.3. Gradbeništvo

Avtorji

AB C ĆČD ĐE FG H IJ K L M NOP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov