O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 33
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 803)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Neustavna kategorizacija cest v zasebni lasti

Urška Stopar, 18.4.2019

Cestni promet

Urška Stopar, Pravna praksa, 16/2019V slovenskih občinah je v preteklosti prišlo do neustavnega položaja, ko so občine kategorizirale ceste v zasebni lasti, s čimer so de facto odvzele pravico lastnikom zemljišča do razpolaganja z zasebno lastnino. Kljub številnim ustavnim odločbam, strokovnim člankom in odločbam splošnih sodišč težava v nekaterih občinah še vedno ostaja in se pometa pod preprogo, pri čemer škodo trpijo lastniki takšnih zemljišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Nepošteni pogoji v pogodbah: med zakonodajo in prakso

Sonja Strle, 18.4.2019

TRGOVINA

Sonja Strle, Pravna praksa, 16/2019Slovensko društvo za evropsko pravo je 21. marca 2019 na Evropski pravni fakulteti Nove univerze organiziralo predavanje dr. Petre Weingerl, docentke na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, ki je doktorirala na Univerzi v Oxfordu. "Predavateljica iz prakse", kot jo je uvodoma predstavila prof. dr. Verica Trstenjak, je med predavanjem na primerih iz sodne prakse predstavila ureditev potrošniškega prava v luči Direktive 93/13 EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (v nadaljevanju Direktiva) in opozorila na nekatere razlike v slovenskem pravnem redu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Brošura za sobodajalce - fizične osebe (Podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 18.4.2019

GOSTINSTVO IN TURIZEM, Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16/2019Objavljamo spremembo 7. poglavja pojasnila FURS: Brošure za sobodajalca - fizične osebe, Podrobnejši opis. Druga pojasnila v dokumentu ostajajo nespremenjena. Celoten dokument je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS/Dohodnina/Dohodek iz dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Aktualna vprašanja inteligentnih prometnih sistemov

Marcel Hajd, 11.4.2019

TRGOVINA, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Marcel Hajd, Pravna praksa, 15/2019Razvoj inteligentnih prometnih sistemov je odgovor na potrebe družbe po vzpostavitvi trajnostnih in vzdržnih modelov prevoza. V grobem lahko inteligentne prometne sisteme razdelimo v štiri glavne kategorije: deljeno mobilnost (ang. shared mobility), avtomatizirano mobilnost (ang. automated mobility) in elektromobilnost (ang. electric mobility). Zadnja kategorija, integrirana mobilnost (ang. integrated mobility, mobility-as-a-service), predstavlja kombinacijo prej naštetih oblik ter njihovo vključitev v javno prometno infrastrukturo. S prispevkom želim izpostaviti nekatera odprta pravna vprašanja, povezana s posameznimi oblikami inteligentnih prometnih sistemov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Meso, pridobljeno z obrednim zakolom, ne more imeti logotipa ekološke pridelave

dr. Nana Weber, 28.3.2019

Veterina (zdravstveno varstvo živali)

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 13/2019Sodišče Evropske unije (EU) je razsodilo, da evropskega logotipa ekološke pridelave ni mogoče namestiti na meso, pridobljeno z obrednim zakolom brez predhodnega omamljanja, saj tako izvajanje zakola ne spoštuje najvišjih standardov dobrega počutja živali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Garancija in odgovornost za stvarne napake

Patricij Maček, 28.3.2019

TRGOVINA

Patricij Maček, Pravna praksa, 13/2019Potrošnik je kupil zapestno uro, katere kazalci so se nekaj dni po nakupu ustavili. Uro je odnesel k prodajalcu, mu napako opisal in izrazil željo, da mu uro zamenja z enako, novo, brezhibno delujočo. Prodajalec pa mu je sporočil, da bo pokvarjeno uro najprej poskušal popraviti. • Katere pravice ima potrošnik, čigar kupljena stvar je ob nakupu videti brezhibna, kasneje pa ne deluje tako, kot bi morala?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Izzivi pravne ureditve avtonomnih cestnih vozil

Jure Jakšić, 28.3.2019

Cestni promet

Jure Jakšić, Pravna praksa, 13/2019Proizvajalci vgrajujejo v osebna vozila razne sisteme, ki vožnjo čedalje bolj avtomatizirajo. Od aktivne pomoči pri parkiranju, prilagodljivih tempomatov, zaznavanja prometnih znakov, pomoči pri ohranjanju voznega pasu do sistemov za preprečevanje nezgod. Razvoj avtomobilskih tehnologij že nekaj desetletij stremi k popolnoma avtonomnemu vozilu, ki bi lahko varno in zanesljivo pripeljalo od točke A do točke B brez človeškega nadzora. Po eni izmed definicij so avtonomna vozila sposobna zaznavanja okolice in krmarjenja brez človekove pomoči. Napoveduje se, da bo do leta 2035 po svetu vozilo 54 milijonov avtonomnih vozil. Do leta 2050 naj bi takšna vozila nadomestila skoraj vsa običajna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Evropski pogled na sistemske rešitve problematike kreditov v švicarskih frankih

Primož Jamšek, 21.3.2019

TRGOVINA

Primož Jamšek, Pravna praksa, 12/2019"Današnji dogodek dokazuje povezanost Državnega sveta s civilno družbo," so besede, s katerimi je Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta, otvoril posvet, ki se je zgodil 4. marca 2019 v Državnem svetu na pobudo Združenja Frank. Srečanje je bilo namenjeno seznanitvi javnosti s sistemskimi razsežnostmi socialno-ekonomske problematike kreditov v švicarskih frankih (CHF), zlasti pa naj bi Vlado, Državni zbor in pristojne regulatorje spodbudilo k ustreznemu ukrepanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Vidiki varstva potrošnikov pri urejanju vplivnostnega marketinga v Sloveniji

Dženeta Schitton, 21.3.2019

TRGOVINA

Dženeta Schitton, Pravna praksa, 12/2019Evropska zakonodaja in zakonodaje držav članic so se v preteklih desetletjih postopoma razvijale in sledile razvoju komunikacijskih tehnologij in v zadnjem času tudi množičnih spletnih storitev in družbenih omrežij. Tako so v obstoječo zakonodajo že bili vpeljani instituti, prilagojeni dejstvu, da je splet prevzel velik delež komunikacije med posamezniki in podjetji z javnostjo. V prejšnjih prispevkih smo obravnavali vplivnostni marketing, kot ga trenutno ureja Nemčija, ter pravni okvir, ki ga je nedavno postavila Evropska unija. Na tej podlagi lahko analiziramo dejansko stanje v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Meje veriženja in vzajemnega priznavanja vozniških dovoljenj

Zoran Skubic, 21.3.2019

Cestni promet, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2019Ljudje se pogosto sprašujejo, kaj v svojem bistvu Unija sploh je, zlasti kar zadeva potrebe "navadnega" posameznika. Vse dokler nismo bili soočeni z vse bolj bizarnimi in katastrofalnimi okoliščinami, zapleti, pripetljaji in predvsem spodrsljaji, ki še vedno in vedno znova spremljajo prizadevanja za "varni" (če sploh) brexit, je bilo sleherniku precej težko na kratko opisati prednosti Unije. Skupna kmetijska politika? Štiri "svobode"? Notranji trg? Unija kot območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja? Vse preveč abstraktno. Prav opomin brexita pa vse državljane Unije neposredno uči, da ta povezava v svojem bistvu preprosto pomeni manj mej in omejitev. Manj omejitev pri prehodu mej, manj omejitev pri poslovanju v sosednji članici, manj težav pri selitvi, izobraževanju in zaposlitvi v "bližnji" tujini. Prav tu pa je ključno vzajemno priznavanje listin, ki jih izda ena članica, v drugih članicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Ko referenčna obrestna mera kreditne pogodbe postane negativna

Tim Horvat, 21.3.2019

TRGOVINA

Tim Horvat, Pravna praksa, 12/2019Avstrijsko vrhovno sodišče (Oberster Gerichtshof) je odločalo v sporu o višini obresti iz potrošniške kreditne pogodbe v švicarskih frankih. Ko je referenčna obrestna mera LIBOR postala negativna, je namreč banka za skupno obrestno mero štela le dogovorjeni pribitek. V konkretni zadevi je sodišče zavrglo reviziji strank, ker je bila izpodbijana sodba že skladna z novo sodno prakso o tem pravnem vprašanju. Vrhovno sodišče je namreč v več zadevah razsodilo, da banke v primeru negativne referenčne obrestne mere ne bi smele enostransko postaviti minimalne obrestne mere v višini dogovorjenega pribitka. Na podlagi teh sodb so avstrijske banke že morale vrniti 360 milijonov evrov obresti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje

Patricij Maček, 14.3.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 11/2019Da bi bile aktivnosti in ukrepi državne uprave pregledni, medresorsko usklajeni, nadzorovani in uresničeni, je Ministrstvo za javno upravo vzpostavilo novo spletno stran z naslovom Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje, ki nudi: (1) pregled vseh ukrepov po odgovornih resorjih, (2) nadzor nad njihovo uresničitvijo, (3) pregled nad prihranki občin in (4) napreden iskalnik, ki omogoča izpise podatkov po meri uporabnika. Gre za, kot lahko preberemo na spletni strani, managersko orodje, ki omogoča spremljanje dela Vlade in prispeva k izboljšanju zakonodajnega in poslovnega okolja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pravna regulacija kibernetskih napadov, ki ne dosegajo praga uporabe sile

Pika Šarf, 14.3.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Pika Šarf, Pravna praksa, 11/2019Ob prelomu tisočletja se je poleglo začetno navdušenje nad možnostmi, ki jih ponuja kibernetski prostor. Obenem se je okrepilo prepričanje, da novonastalo okolje predstavlja tudi varnostno grožnjo, ki ne bo le spremenila prihodnosti mednarodnih konfliktov, ampak bo v temeljih zamajala mednarodne odnose. Mednarodna skupnost se je pripravljala na kibernetski napad apokaliptičnih razsežnosti, ki bi prizadel kritično infrastrukturo, ohromil gospodarstvo in zahteval smrtne žrtve. Človeštvo se je znašlo na robu kibernetske vojne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Odgovornost prevoznika zrakoplova zaradi poškodbe potnika - zastaranje neposrednega zahtevka do zavarovalnice iz naslova zavarovanja odgovornosti - prekinitev zastaranja

Avtor ni naveden, 14.3.2019

Zračni promet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2019Razlaga, po kateri bi za neposredne odškodninske zahtevke oškodovanca zoper zavarovalnico iz naslova zavarovanja odgovornosti veljal petletni rok (tretji odstavek 162. člena ZOSRL), bi bila v nasprotju z jasno določbo Uredbe (ES) št. 889/2002, po kateri je "[v]se odškodninske zahtevke [...] treba vložiti na sodišču v dveh letih po datumu prihoda zrakoplova ali po datumu, ko bi zrakoplov moral pristati". Zastaralni rok odškodninskega zahtevka tudi ne more biti odvisen od tega, ali ga oškodovanec vlaga zoper zavarovalnico iz naslova obveznega zavarovanja odgovornosti ali pa zoper prevoznika. V obeh primerih gre za odškodninski zahtevek, za katerega velja isti zastaralni rok. Določba tretjega odstavka 162. člena ZOSRL se zato nanaša le na področje drugih zavarovanj, torej na področje, ki ni urejeno z navedeno Uredbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Nova pravna regulativa v energetiki

Domen Kodrič, 7.3.2019

Industrija in energetika

Domen Kodrič, Pravna praksa, 9-10/2019Na konferenci Energetika in regulativa, ki je v organizaciji družbe Prosperia d.o.o. potekala 30. januarja 2019 v Ljubljani, so govorci predstavili pravne in regulatorne izzive pri prehodu v nizkoogljično družbo in spremembi vloge odjemalca elektrike, ki s svojo prilagodljivostjo postaja aktiven, in ne več pasiven člen energetskega omrežja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Odstop od potrošniške pogodbe, sklenjene na daljavo

Patricij Maček, 21.2.2019

TRGOVINA

Patricij Maček, Pravna praksa, 8/2019Potrošnik je prek spletne strani podjetja opravil nakup izobraževanja, ki ga bo podjetje organiziralo na točno določen dan v prihodnosti. V pogodbenih določilih je bilo med drugim zapisano, da če potrošnik brez navedbe razloga odstopi od pogodbe v roku 30 dni od njene sklenitve, mu bo podjetje povrnilo celoten znesek plačila storitve; če odstopi v 60 dneh, mu bo povrnilo 50 odstotkov kupnine; če pa odstopi kasneje, mu podjetje plačanega denarnega zneska ne bo vrnilo. • Ali navedena klavzula predstavlja ustrezen del pouka o pravici do odstopa od pogodbe v smislu Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Potrošniški krediti, nominirani v švicarskih frankih - na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji, Romuniji in Španiji

dr. Jorg Sladič, 14.2.2019

TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 7/2019Pravo v naslovu navedenih držav članic EU se ukvarja z vprašanji kreditov za nakup družinskih stanovanj, ki so bodisi bili dani v švicarskih frankih bodisi je bila v njih valutna klavzula, ki je vezala posojila na švicarski frank. Zgodba je znana, ni je treba ponavljati. V Avstriji, na Hrvaškem, v Sloveniji in Španiji so vrhovna sodišča že izdala odločbe, v Italiji pa je zaradi razvitega izvensodnega reševanja sporov glede posojil v švicarskih frankih objavljenih več odločb Arbitro bancario e finanziario. Španija uvaja izvensodno reševanje sporov zaradi obrestnega tveganja. Romunija je podobno kot Hrvaška skušala problem valutnega tveganja rešiti tudi s prisilnimi menjalnimi tečaji, a je romunsko Ustavno sodišče razveljavilo zakon o prisilnem menjalnem tečaju. Hrvaška rešitev je pri nas znana, manj je znana sodba Visokega trgovskega sodišča RH z dne 6. junija 2018. Analiza se ne nanaša na sodno prakso, ki je nastala po prenosih Direktive 2008/48/ES in 2014/17/EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - ničnost pogodbe

Avtor ni naveden, 7.2.2019

TRGOVINA

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5-6/2019V okviru pojasnilne dolžnosti mora biti kreditojemalec ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri mora odplačevati kredit, biti mora biti tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja za njegove finančne obveznosti, torej za skupne stroške kredita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Madžarska zakonodaja glede potrošniških posojil v tuji valuti ne krši pravic finančnih institucij

Alenka Antloga, 7.2.2019

TRGOVINA

Alenka Antloga, Pravna praksa, 5-6/2019Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru petih finančnih institucij s sedežem v Budimpešti, ki so zatrjevale kršitev prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP) in 1. člena Protokola k tej konvenciji (P1-1), odločil, da je zadeva zaradi očitne neutemeljenosti nesprejemljiva za obravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Posebne prepovedi po Gradbenem zakonu in prisilna prodaja nepremičnine v postopku stečaja

Žiga Cvetko, 24.1.2019

Gradbeništvo

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 4/2019Gradbeni zakon (GZ) je v določbo 93. člena, ki se nanaša na posebne prepovedi glede nedovoljenega objekta, prinesel nekatere novosti v primerjavi s prej veljavnim 158. členom Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Ena od posebnih prepovedi se nanaša na promet z nedovoljenim oziroma neskladnim objektom. Pri tem se postavlja vprašanje, ali pomeni prisilna prodaja v stečajnem postopku promet s takim objektom ali ne. Odgovor na vprašanje je pomemben, saj je zakonodajalec v tretjem odstavku 93. člena GZ kot sankcijo, ki je v nasprotju s posebno prepovedjo, določil ničnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Omejevanje nabiranja užitnih gozdnih dobrin

dr. Nana Weber, 24.1.2019

Gozdarstvo

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 4/2019Sem lastnik gozda. Seznanjen sem z zakonodajo, po kateri moram dovoliti, da ljudje prosto nabirajo gobe, kostanje in podobno. • Ali je kje določena količina, ki jo lahko ljudje odnesejo? • Ali lahko kot lastnik gozda na podlagi kakšne izjeme ljudem prepovem odnašanje gozdnih dobrin?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Odškodninska odgovornost planinskih in gorskih vodnikov za napake pri vodenju

Patricij Maček, 17.1.2019

Obligacije, GOSTINSTVO IN TURIZEM

Patricij Maček, Pravna praksa, 3/2019Preteklo leto je bilo za slovensko planinstvo pomembno. Obeležili smo 240-letnico prvega vzpona na Triglav in 125-letnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva - današnje Planinske zveze Slovenije (PZS). Prvič po 123 letih je Aljažev stolp zaradi obnove zapustil vrh Triglava. Vsi ti dogodki so zagotovo svojevrstni promotorji planinstva. Tudi sicer se vse več ljudi podaja v gore. Podatki kažejo, da nas je v PZS vključenih slabe tri odstotke vseh prebivalcev, Slovensko planinsko pot, ki je lani praznovala 65-letnico odprtja, pa nas je prehodilo že več kot 10.000 planincev. Vse več posameznikov in skupin pa se na zahtevnejše planinske poti poda pod vodstvom planinskih ali gorskih vodnikov. Tokrat bom spregovoril o njihovi odškodninski odgovornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Odstop od zavarovalne pogodbe o življenjskem zavarovanju

Avtor ni naveden, 10.1.2019

TRGOVINA, ZAVAROVALNIŠTVO

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019 "In kaj lahko svojci, ko je nakup opravljen, pogodba podpisana, naredijo? Gospod z dementno mamo se je obrnil na kolega, ki je zavarovalni agent. Ta je spisal zahteve za prekinitev pogodbe, ki so jih zavarovalnice upoštevale, ni pa nujno, da bi jih. Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Smetenje v gozdu in dolžnosti lastnika gozdnega zemljišča

dr. Nana Weber, 10.1.2019

Varstvo okolja, Gozdarstvo

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 1-2/2019Lastnik gozda, bralec Pravne prakse, se pritožuje nad drobnimi smetmi, ki jih obiskovalci odlagajo v njegovem gozdu. V skladu z zakonodajo mora lastnik gozda take smeti pobrati, sicer mu grozi plačilo globe. Bralec sprašuje o sorazmernosti take določbe in pravicah lastnika gozda glede omejevanja pravice do prostega dostopa do gozda in možnostih lastnika v smislu preventivnega delovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Podatki o življenjskih stroških ob pridobivanju kredita

Sonja Strle, 20.12.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, TRGOVINA

Sonja Strle, Pravna praksa, 49-50/2018Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede upravičenosti banke do zbiranja podatkov o življenjskih stroških potencialnega kreditojemalca kot pogoj za pridobitev kredita.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 33 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(13) 48(9) 47(9) 46(4)
45(9) 45-46(5) 44(9) 44-45(1)
43(9) 43-44(1) 42(1) 42-43(1)
41(3) 41-42(7) 40(1) 39-40(9)
38(12) 38-39(1) 37(9) 37-38(1)
36(6) 36-37(11) 35(16) 34(7)
33(7) 32(7) 32-33(1) 31-32(6)
30(3) 30-31(3) 29(4) 29-30(6)
28(11) 28-29(3) 27(11) 26(10)
26-27(1) 25(9) 24(8) 24-25(8)
23(17) 23-24(6) 22(14) 22-23(7)
21(13) 21-22(7) 20(20) 20-21(2)
Več...

Leto objave

2019(24) 2018(50) 2017(40) 2016(8)
2015(11) 2014(7) 2013(8) 2012(13)
2011(12) 2010(23) 2009(10) 2008(17)
2007(51) 2006(70) 2005(37) 2004(23)
2003(31) 2002(38) 2001(41) 2000(28)
1999(36) 1998(36) 1997(24) 1996(31)
1995(31) 1994(21) 1993(29) 1992(16)
1991(37)

Področja

< Vsi 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5.1. INDUSTRIJA 5.2. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 5.3. PROMET IN ZVEZE 5.4. GOSTINSTVO IN TURIZEM 5.5. MALO GOSPODARSTVO IN OBRT 5.6. TRGOVINA 5.7. ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov