O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 33
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 818)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Ko referenčna obrestna mera kreditne pogodbe postane negativna

Tim Horvat, 21.3.2019

TRGOVINA

Tim Horvat, Pravna praksa, 12/2019Avstrijsko vrhovno sodišče (Oberster Gerichtshof) je odločalo v sporu o višini obresti iz potrošniške kreditne pogodbe v švicarskih frankih. Ko je referenčna obrestna mera LIBOR postala negativna, je namreč banka za skupno obrestno mero štela le dogovorjeni pribitek. V konkretni zadevi je sodišče zavrglo reviziji strank, ker je bila izpodbijana sodba že skladna z novo sodno prakso o tem pravnem vprašanju. Vrhovno sodišče je namreč v več zadevah razsodilo, da banke v primeru negativne referenčne obrestne mere ne bi smele enostransko postaviti minimalne obrestne mere v višini dogovorjenega pribitka. Na podlagi teh sodb so avstrijske banke že morale vrniti 360 milijonov evrov obresti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pravna regulacija kibernetskih napadov, ki ne dosegajo praga uporabe sile

Pika Šarf, 14.3.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Pika Šarf, Pravna praksa, 11/2019Ob prelomu tisočletja se je poleglo začetno navdušenje nad možnostmi, ki jih ponuja kibernetski prostor. Obenem se je okrepilo prepričanje, da novonastalo okolje predstavlja tudi varnostno grožnjo, ki ne bo le spremenila prihodnosti mednarodnih konfliktov, ampak bo v temeljih zamajala mednarodne odnose. Mednarodna skupnost se je pripravljala na kibernetski napad apokaliptičnih razsežnosti, ki bi prizadel kritično infrastrukturo, ohromil gospodarstvo in zahteval smrtne žrtve. Človeštvo se je znašlo na robu kibernetske vojne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Odgovornost prevoznika zrakoplova zaradi poškodbe potnika - zastaranje neposrednega zahtevka do zavarovalnice iz naslova zavarovanja odgovornosti - prekinitev zastaranja

Avtor ni naveden, 14.3.2019

Zračni promet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2019Razlaga, po kateri bi za neposredne odškodninske zahtevke oškodovanca zoper zavarovalnico iz naslova zavarovanja odgovornosti veljal petletni rok (tretji odstavek 162. člena ZOSRL), bi bila v nasprotju z jasno določbo Uredbe (ES) št. 889/2002, po kateri je "[v]se odškodninske zahtevke [...] treba vložiti na sodišču v dveh letih po datumu prihoda zrakoplova ali po datumu, ko bi zrakoplov moral pristati". Zastaralni rok odškodninskega zahtevka tudi ne more biti odvisen od tega, ali ga oškodovanec vlaga zoper zavarovalnico iz naslova obveznega zavarovanja odgovornosti ali pa zoper prevoznika. V obeh primerih gre za odškodninski zahtevek, za katerega velja isti zastaralni rok. Določba tretjega odstavka 162. člena ZOSRL se zato nanaša le na področje drugih zavarovanj, torej na področje, ki ni urejeno z navedeno Uredbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje

Patricij Maček, 14.3.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 11/2019Da bi bile aktivnosti in ukrepi državne uprave pregledni, medresorsko usklajeni, nadzorovani in uresničeni, je Ministrstvo za javno upravo vzpostavilo novo spletno stran z naslovom Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje, ki nudi: (1) pregled vseh ukrepov po odgovornih resorjih, (2) nadzor nad njihovo uresničitvijo, (3) pregled nad prihranki občin in (4) napreden iskalnik, ki omogoča izpise podatkov po meri uporabnika. Gre za, kot lahko preberemo na spletni strani, managersko orodje, ki omogoča spremljanje dela Vlade in prispeva k izboljšanju zakonodajnega in poslovnega okolja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Nova pravna regulativa v energetiki

Domen Kodrič, 7.3.2019

Industrija in energetika

Domen Kodrič, Pravna praksa, 9-10/2019Na konferenci Energetika in regulativa, ki je v organizaciji družbe Prosperia d.o.o. potekala 30. januarja 2019 v Ljubljani, so govorci predstavili pravne in regulatorne izzive pri prehodu v nizkoogljično družbo in spremembi vloge odjemalca elektrike, ki s svojo prilagodljivostjo postaja aktiven, in ne več pasiven člen energetskega omrežja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Odstop od potrošniške pogodbe, sklenjene na daljavo

Patricij Maček, 21.2.2019

TRGOVINA

Patricij Maček, Pravna praksa, 8/2019Potrošnik je prek spletne strani podjetja opravil nakup izobraževanja, ki ga bo podjetje organiziralo na točno določen dan v prihodnosti. V pogodbenih določilih je bilo med drugim zapisano, da če potrošnik brez navedbe razloga odstopi od pogodbe v roku 30 dni od njene sklenitve, mu bo podjetje povrnilo celoten znesek plačila storitve; če odstopi v 60 dneh, mu bo povrnilo 50 odstotkov kupnine; če pa odstopi kasneje, mu podjetje plačanega denarnega zneska ne bo vrnilo. • Ali navedena klavzula predstavlja ustrezen del pouka o pravici do odstopa od pogodbe v smislu Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Potrošniški krediti, nominirani v švicarskih frankih - na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji, Romuniji in Španiji

dr. Jorg Sladič, 14.2.2019

TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 7/2019Pravo v naslovu navedenih držav članic EU se ukvarja z vprašanji kreditov za nakup družinskih stanovanj, ki so bodisi bili dani v švicarskih frankih bodisi je bila v njih valutna klavzula, ki je vezala posojila na švicarski frank. Zgodba je znana, ni je treba ponavljati. V Avstriji, na Hrvaškem, v Sloveniji in Španiji so vrhovna sodišča že izdala odločbe, v Italiji pa je zaradi razvitega izvensodnega reševanja sporov glede posojil v švicarskih frankih objavljenih več odločb Arbitro bancario e finanziario. Španija uvaja izvensodno reševanje sporov zaradi obrestnega tveganja. Romunija je podobno kot Hrvaška skušala problem valutnega tveganja rešiti tudi s prisilnimi menjalnimi tečaji, a je romunsko Ustavno sodišče razveljavilo zakon o prisilnem menjalnem tečaju. Hrvaška rešitev je pri nas znana, manj je znana sodba Visokega trgovskega sodišča RH z dne 6. junija 2018. Analiza se ne nanaša na sodno prakso, ki je nastala po prenosih Direktive 2008/48/ES in 2014/17/EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Madžarska zakonodaja glede potrošniških posojil v tuji valuti ne krši pravic finančnih institucij

Alenka Antloga, 7.2.2019

TRGOVINA

Alenka Antloga, Pravna praksa, 5-6/2019Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru petih finančnih institucij s sedežem v Budimpešti, ki so zatrjevale kršitev prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP) in 1. člena Protokola k tej konvenciji (P1-1), odločil, da je zadeva zaradi očitne neutemeljenosti nesprejemljiva za obravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - ničnost pogodbe

Avtor ni naveden, 7.2.2019

TRGOVINA

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5-6/2019V okviru pojasnilne dolžnosti mora biti kreditojemalec ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri mora odplačevati kredit, biti mora biti tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja za njegove finančne obveznosti, torej za skupne stroške kredita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Omejevanje nabiranja užitnih gozdnih dobrin

dr. Nana Weber, 24.1.2019

Gozdarstvo

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 4/2019Sem lastnik gozda. Seznanjen sem z zakonodajo, po kateri moram dovoliti, da ljudje prosto nabirajo gobe, kostanje in podobno. • Ali je kje določena količina, ki jo lahko ljudje odnesejo? • Ali lahko kot lastnik gozda na podlagi kakšne izjeme ljudem prepovem odnašanje gozdnih dobrin?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Posebne prepovedi po Gradbenem zakonu in prisilna prodaja nepremičnine v postopku stečaja

Žiga Cvetko, 24.1.2019

Gradbeništvo

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 4/2019Gradbeni zakon (GZ) je v določbo 93. člena, ki se nanaša na posebne prepovedi glede nedovoljenega objekta, prinesel nekatere novosti v primerjavi s prej veljavnim 158. členom Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Ena od posebnih prepovedi se nanaša na promet z nedovoljenim oziroma neskladnim objektom. Pri tem se postavlja vprašanje, ali pomeni prisilna prodaja v stečajnem postopku promet s takim objektom ali ne. Odgovor na vprašanje je pomemben, saj je zakonodajalec v tretjem odstavku 93. člena GZ kot sankcijo, ki je v nasprotju s posebno prepovedjo, določil ničnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Odškodninska odgovornost planinskih in gorskih vodnikov za napake pri vodenju

Patricij Maček, 17.1.2019

Obligacije, GOSTINSTVO IN TURIZEM

Patricij Maček, Pravna praksa, 3/2019Preteklo leto je bilo za slovensko planinstvo pomembno. Obeležili smo 240-letnico prvega vzpona na Triglav in 125-letnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva - današnje Planinske zveze Slovenije (PZS). Prvič po 123 letih je Aljažev stolp zaradi obnove zapustil vrh Triglava. Vsi ti dogodki so zagotovo svojevrstni promotorji planinstva. Tudi sicer se vse več ljudi podaja v gore. Podatki kažejo, da nas je v PZS vključenih slabe tri odstotke vseh prebivalcev, Slovensko planinsko pot, ki je lani praznovala 65-letnico odprtja, pa nas je prehodilo že več kot 10.000 planincev. Vse več posameznikov in skupin pa se na zahtevnejše planinske poti poda pod vodstvom planinskih ali gorskih vodnikov. Tokrat bom spregovoril o njihovi odškodninski odgovornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Odstop od zavarovalne pogodbe o življenjskem zavarovanju

Avtor ni naveden, 10.1.2019

TRGOVINA, ZAVAROVALNIŠTVO

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019 "In kaj lahko svojci, ko je nakup opravljen, pogodba podpisana, naredijo? Gospod z dementno mamo se je obrnil na kolega, ki je zavarovalni agent. Ta je spisal zahteve za prekinitev pogodbe, ki so jih zavarovalnice upoštevale, ni pa nujno, da bi jih. Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Smetenje v gozdu in dolžnosti lastnika gozdnega zemljišča

dr. Nana Weber, 10.1.2019

Varstvo okolja, Gozdarstvo

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 1-2/2019Lastnik gozda, bralec Pravne prakse, se pritožuje nad drobnimi smetmi, ki jih obiskovalci odlagajo v njegovem gozdu. V skladu z zakonodajo mora lastnik gozda take smeti pobrati, sicer mu grozi plačilo globe. Bralec sprašuje o sorazmernosti take določbe in pravicah lastnika gozda glede omejevanja pravice do prostega dostopa do gozda in možnostih lastnika v smislu preventivnega delovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Štiri odločitve vrhovnega sodišča o kreditih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 20.12.2018

Banke in hranilnice, TRGOVINA

Robert Preininger, Pravna praksa, 49-50/2018Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VS RS) je v sklepu Ips 141/2017 z dne 18. oktobra 2018 dalo poudarek pravu EU z vidika "visoke ravni varstva potrošnikov, spodbujanja njihove pravice do obveščenosti, izobraževanja in samoorganiziranja za zaščito njihovih interesov". Glede pojma potrošnik v smislu 2. člena Direktive 93/13 pa je v citiranem sklepu zavzelo stališče, da je ta pojem objektiven in neodvisen od konkretnih znanj, ki jih lahko ima zadevna oseba, ali od informacij, s katerimi dejansko razpolaga. Razpravljanje v sodnih postopkih o individualnih lastnostih posameznikov, ki so kot potrošniki sklenili potrošniške kreditne pogodbe z bankami, je torej izključeno z vidika materialnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Podatki o življenjskih stroških ob pridobivanju kredita

Sonja Strle, 20.12.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, TRGOVINA

Sonja Strle, Pravna praksa, 49-50/2018Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede upravičenosti banke do zbiranja podatkov o življenjskih stroških potencialnega kreditojemalca kot pogoj za pridobitev kredita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Energetska politika se razvija, pravo ji sledi

Domen Kodrič, 20.12.2018

Industrija in energetika

Domen Kodrič, Pravna praksa, 49-50/2018Hitrim spremembam na energetskem področju sledi tudi pravo. Na 9. forumu energetikov in pravnikov, ki je v organizaciji družbe Prosperia potekal 28. novembra 2018 na Brdu pri Kranju, so predavatelji predstavili novosti s področja energetskega prava in trgov ter nakazali pogled v prihodnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Obdelava osebnih podatkov pri pošiljanju paketov

Sonja Strle, 13.12.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Sonja Strle, Pravna praksa, 48/2018Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z zaprosilom za mnenje, v katerem sprašuje, ali se mora stranka spletnega trgovca, ko posreduje svoje podatke, strinjati z uporabo podatkov za pošiljanje paketa in z arhiviranjem teh podatkov? Ali je privolitev potrebna tudi za pošiljanje e-novic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Prikrito oglaševanje vplivnežev - primer Nemčije

Dženeta Schitton, 13.12.2018

TRGOVINA

Dženeta Schitton, Pravna praksa, 48/2018V prejšnjih dveh prispevkih sem obravnavala vplivnostni marketing, ki je nastal kot posledica razvoja družbenih omrežij in vsesplošne digitalizacije družbenih razmerij. Tako imenovani "vplivneži" lahko svoje zamisli, mnenja in priporočila brez kakršnekoli cenzure posredujejo velikemu številu sledilcev. Čim več sledilcev imajo, tem bolj so za podjetja zanimivi tudi kot sredstvo oglaševanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Hladen tuš za kreditojemalce v švicarskih frankih

Igor Vuksanović, 6.12.2018

TRGOVINA, Banke in hranilnice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 47/2018Vrhovno sodišče je javnost seznanilo s pomembno odločitvijo v sporu med banko in kreditojemalci v švicarskih frankih (sodba in sklep št. II Ips 195/2018, z dne 25. oktobra 2018, s katerima sta potrjena sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. II Cp 1977/2017, z dne 1. marca 2018). Poenostavljeno in skrčeno lahko to odločitev označimo kot zavrnitev zahtevka kreditojemalcev na ugotovitev ničnosti dveh pogodb o deviznem kreditu in sporazuma o zavarovanju terjatve v obliki notarskega zapisa ter na izbris domnevno neveljavne vknjižbe hipoteke banke na nepremičninah kreditojemalcev. Pogodbe so predvidevale, da se anuiteta plačuje v frankih; če pa kreditojemalec na računu vsakokrat ni zagotovil kritja v frankih, je banka posegla po njegovih evrskih sredstvih, ki jih je preračunala v franke po tečaju na dan bremenitve računa. Taka pogodbena ureditev je breme kasnejše visoke rasti vrednosti franka v celoti prenesla na stranko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Ekonomske pravice potrošnikov in krediti v švicarskih frankih

Branka Sedmak, 6.12.2018

TRGOVINA, Banke in hranilnice

Branka Sedmak, Pravna praksa, 47/2018Dne 20. novembra 2018 je bila objavljena sodba Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 195/2018 z dne 25. oktobra 2018, ki je prva izmed mnogih zadev glede kreditov v švicarskih frankih (CHF), v kateri je sodišče zavrnilo revizijo tožnikov - kreditojemalcev kredita v CHF - in potrdilo odločitev, da obravnavani kreditni pogodbi nista nični. Sodba pa ni pomembna le zato, ker gre za prvo vsebinsko dokončno odločitev najvišjega sodišča v tovrstnih zadevah, temveč predvsem zato, ker se ukvarja z enim od pomembnejših vprašanj potrošniškega prava, in sicer išče ravnotežje med zaščito šibkejše pogodbene stranke (pojasnilno dolžnostjo ponudnika blaga ali storitev) in lastno skrbnostjo, odgovornostjo in avtonomijo potrošnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Novi dogovor za potrošnike

Jakob Cerovšek, 6.12.2018

TRGOVINA

Jakob Cerovšek, Pravna praksa, 47/2018V četrtek, 8. novembra 2018, je v organizaciji Evropske komisije (Direktorat za pravosodje in potrošnike, DG JUST) ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT) v hiši Evropske unije v Ljubljani potekal dogodek z naslovom Novi dogovor za potrošnike - Slovenska potrošniška politika in pričakovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Ali odprtost interneta pomeni konec današnje demokracije?

Sonja Strle, 22.11.2018

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Sonja Strle, Pravna praksa, 45-46/2018"Razvoj interneta nas je navdal z upanjem, da bo ustvaril odprt, demokratičen in dostopen prostor ter omogočil večjo vključenost posameznikov in skupnosti v družbene in politične procese. Trendi na spletu, družbenih omrežjih in mednarodne zlorabe aplikacij in celotnih platform pa nas navdajajo z dvomom". S temi besedami je dr. Ali Žerdin odprl Slovenski forum o upravljanju interneta, ki sta ga 23. oktobra 2018 organizirala Akademska in raziskovalna mreža Slovenije Arnes in inštitut Digitas, in tako že na začetku predstavil dilemo o razmerju med odprtostjo interneta in demokratičnostjo družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Mikrotransakcije v videoigrah

Baghrizabehi Denis, Zahrastnik Kristjan, 22.11.2018

GOSTINSTVO IN TURIZEM

Denis Baghrizabehi, Kristjan Zahrastnik, Pravna praksa, 45-46/2018Videoigre so že pred leti prevzele svetovni primat najdonosnejše dejavnosti v zabavni industriji. Kljub temu se trg videoiger uspešno izogiba pravni regulaciji. Mikrotransakcije v videoigrah so v zadnjih mesecih padle pod drobnogled številnih regulatorjev po svetu. V Belgiji in drugod so sklenili, da gre posamezne podzvrsti mikrotransakcij šteti za igre na srečo. Izvajanje iger na srečo pa praviloma zahteva pridobitev koncesije. Tudi po slovenski pravni ureditvi bi posamezne oblike mikrotransakcij lahko opredelili kot (nezakonite) igre na srečo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Inštitut za kanonskopravne vede

Patricij Maček, 22.11.2018

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 45-46/2018Inštitut za kanonskopravne vede je eden od desetih inštitutov TF Univerze v Ljubljani. Področja delovanja inštituta, ki ga trenutno vodi profesor dr. Stanislav Slatinek, so: (1) znanstvenoraziskovalne in aplikativno-uporabne dejavnosti, (2) pripravljanje in izvajanje projektov, (3) recenzije raziskovalnih del, (4) sistematična vzgoja raziskovalnega osebja, (5) objavljanje znanstvenih in raziskovalnih del, (6) organiziranje znanstvenih posvetov in strokovnih srečanj ter (7) druge raziskovalne dejavnosti.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 33 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(13) 48(9) 47(9) 46(4)
45(9) 45-46(5) 44(9) 44-45(1)
43(9) 43-44(1) 42(1) 42-43(1)
41(3) 41-42(7) 40(1) 39-40(9)
38(12) 38-39(1) 37(9) 37-38(1)
36(6) 36-37(11) 35(16) 34(7)
33(7) 32(9) 32-33(1) 31-32(6)
30(3) 30-31(4) 29(4) 29-30(6)
28(11) 28-29(7) 27(13) 26(11)
26-27(1) 25(9) 24(8) 24-25(10)
23(17) 23-24(6) 22(14) 22-23(7)
21(13) 21-22(8) 20(20) 20-21(2)
Več...

Leto objave

2019(39) 2018(50) 2017(40) 2016(8)
2015(11) 2014(7) 2013(8) 2012(13)
2011(12) 2010(23) 2009(10) 2008(17)
2007(51) 2006(70) 2005(37) 2004(23)
2003(31) 2002(38) 2001(41) 2000(28)
1999(36) 1998(36) 1997(24) 1996(31)
1995(31) 1994(21) 1993(29) 1992(16)
1991(37)

Področja

< Vsi 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5.1. INDUSTRIJA 5.2. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 5.3. PROMET IN ZVEZE 5.4. GOSTINSTVO IN TURIZEM 5.5. MALO GOSPODARSTVO IN OBRT 5.6. TRGOVINA 5.7. ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov