O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 200)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Obvestilo potrošniku o višini posojila v tuji valuti po sklenitvi posojilne pogodbe

Alenka Antloga, 22.8.2019

TRGOVINA

Alenka Antloga, Pravna praksa, 30-31/2019Vrhovno sodišče na Madžarskem (Kúria) razlaga, da posojilna pogodba, ki ne navaja menjalnega tečaja, na podlagi katerega se bo določil dokončen znesek posojila v tuji valuti, ni nična. Madžarsko glavno okrožno sodišče v Budimu (predložitveno sodišče) je SEU postavilo predhodno vprašanje, ali ta razlaga nasprotuje prvemu odstavku 3. člena, drugemu odstavku 4. člena in prvemu odstavku 6. člena Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (Direktiva 93/13).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Slovenski potrošniki v izvršbi in dolgovi v švicarskih frankih

dr. Jorg Sladič, 18.7.2019

Civilni sodni postopki, TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 28-29/2019Slovenska javnost še ni posvetila veliko pozornosti nedavni odločbi Sodišča EU v zadevi Kuhar, ki se nanaša na problematiko izvršbe zaradi neplačila hipotekarnega dolga na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, s katerim je zavarovan dolg v švicarskih frankih. Sodišče EU je potrdilo stališče pravne stroke, ki je bilo izdelano za izvršilne sodnike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Posledice neprenosa člena 4(2) Direktive 93/13 za varstvo posojilojemalcev

dr. Hajdeja Iglič, 11.7.2019

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Hajdeja Iglič, Pravna praksa, 27/2019Prof. dr. Verica Trstenjak je že leta 2014 omenila, da se slovensko sodstvo ne obrača pogosto na evropska sodišča, in opozorila, da "država s tem, ko postavi vprašanje, pokaže, da težave evropskega prava pozna". Pet let pozneje, ko pred slovenskimi sodišči tečejo postopki posojilojemalcev v švicarskih frankih, se ta ugotovitev ponovno potrjuje. Madžarska, romunska, poljska, hrvaška in druga sodišča se v večji meri obračajo na Sodišče EU s predlogi za sprejetje predhodnih odločb kot slovenska. Sodbe Vrhovnega sodišča RS, ki so prispevale k vzpostavitvi sodne prakse na tem področju, pa kažejo na to, da naša sodišča evropskega prava še vedno ne upoštevajo, saj njihova razlaga pomena neprenosa člena 4(2) Direktive 93/13 v slovenski pravni red bistveno odstopa od evropske.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Spletni nakupi - pravice potrošnikov do vrnitve blaga

dr. Nana Weber, 16.5.2019

TRGOVINA

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 19/2019Sodišče Evropske Unije (EU) je pojasnilo, da odstranitev zaščitne folije vzmetnice, kupljene na spletu, ne preprečuje pravice do odstopa od pogodbe, kar za potrošnika pomeni povrnitev kupnine ter stroškov, povezanih z vrnitvijo blaga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Nepošteni pogoji v pogodbah: med zakonodajo in prakso

Sonja Strle, 18.4.2019

TRGOVINA

Sonja Strle, Pravna praksa, 16/2019Slovensko društvo za evropsko pravo je 21. marca 2019 na Evropski pravni fakulteti Nove univerze organiziralo predavanje dr. Petre Weingerl, docentke na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, ki je doktorirala na Univerzi v Oxfordu. "Predavateljica iz prakse", kot jo je uvodoma predstavila prof. dr. Verica Trstenjak, je med predavanjem na primerih iz sodne prakse predstavila ureditev potrošniškega prava v luči Direktive 93/13 EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (v nadaljevanju Direktiva) in opozorila na nekatere razlike v slovenskem pravnem redu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Aktualna vprašanja inteligentnih prometnih sistemov

Marcel Hajd, 11.4.2019

TRGOVINA, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Marcel Hajd, Pravna praksa, 15/2019Razvoj inteligentnih prometnih sistemov je odgovor na potrebe družbe po vzpostavitvi trajnostnih in vzdržnih modelov prevoza. V grobem lahko inteligentne prometne sisteme razdelimo v štiri glavne kategorije: deljeno mobilnost (ang. shared mobility), avtomatizirano mobilnost (ang. automated mobility) in elektromobilnost (ang. electric mobility). Zadnja kategorija, integrirana mobilnost (ang. integrated mobility, mobility-as-a-service), predstavlja kombinacijo prej naštetih oblik ter njihovo vključitev v javno prometno infrastrukturo. S prispevkom želim izpostaviti nekatera odprta pravna vprašanja, povezana s posameznimi oblikami inteligentnih prometnih sistemov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Garancija in odgovornost za stvarne napake

Patricij Maček, 28.3.2019

TRGOVINA

Patricij Maček, Pravna praksa, 13/2019Potrošnik je kupil zapestno uro, katere kazalci so se nekaj dni po nakupu ustavili. Uro je odnesel k prodajalcu, mu napako opisal in izrazil željo, da mu uro zamenja z enako, novo, brezhibno delujočo. Prodajalec pa mu je sporočil, da bo pokvarjeno uro najprej poskušal popraviti. • Katere pravice ima potrošnik, čigar kupljena stvar je ob nakupu videti brezhibna, kasneje pa ne deluje tako, kot bi morala?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Vidiki varstva potrošnikov pri urejanju vplivnostnega marketinga v Sloveniji

Dženeta Schitton, 21.3.2019

TRGOVINA

Dženeta Schitton, Pravna praksa, 12/2019Evropska zakonodaja in zakonodaje držav članic so se v preteklih desetletjih postopoma razvijale in sledile razvoju komunikacijskih tehnologij in v zadnjem času tudi množičnih spletnih storitev in družbenih omrežij. Tako so v obstoječo zakonodajo že bili vpeljani instituti, prilagojeni dejstvu, da je splet prevzel velik delež komunikacije med posamezniki in podjetji z javnostjo. V prejšnjih prispevkih smo obravnavali vplivnostni marketing, kot ga trenutno ureja Nemčija, ter pravni okvir, ki ga je nedavno postavila Evropska unija. Na tej podlagi lahko analiziramo dejansko stanje v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Evropski pogled na sistemske rešitve problematike kreditov v švicarskih frankih

Primož Jamšek, 21.3.2019

TRGOVINA

Primož Jamšek, Pravna praksa, 12/2019"Današnji dogodek dokazuje povezanost Državnega sveta s civilno družbo," so besede, s katerimi je Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta, otvoril posvet, ki se je zgodil 4. marca 2019 v Državnem svetu na pobudo Združenja Frank. Srečanje je bilo namenjeno seznanitvi javnosti s sistemskimi razsežnostmi socialno-ekonomske problematike kreditov v švicarskih frankih (CHF), zlasti pa naj bi Vlado, Državni zbor in pristojne regulatorje spodbudilo k ustreznemu ukrepanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Ko referenčna obrestna mera kreditne pogodbe postane negativna

Tim Horvat, 21.3.2019

TRGOVINA

Tim Horvat, Pravna praksa, 12/2019Avstrijsko vrhovno sodišče (Oberster Gerichtshof) je odločalo v sporu o višini obresti iz potrošniške kreditne pogodbe v švicarskih frankih. Ko je referenčna obrestna mera LIBOR postala negativna, je namreč banka za skupno obrestno mero štela le dogovorjeni pribitek. V konkretni zadevi je sodišče zavrglo reviziji strank, ker je bila izpodbijana sodba že skladna z novo sodno prakso o tem pravnem vprašanju. Vrhovno sodišče je namreč v več zadevah razsodilo, da banke v primeru negativne referenčne obrestne mere ne bi smele enostransko postaviti minimalne obrestne mere v višini dogovorjenega pribitka. Na podlagi teh sodb so avstrijske banke že morale vrniti 360 milijonov evrov obresti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Odstop od potrošniške pogodbe, sklenjene na daljavo

Patricij Maček, 21.2.2019

TRGOVINA

Patricij Maček, Pravna praksa, 8/2019Potrošnik je prek spletne strani podjetja opravil nakup izobraževanja, ki ga bo podjetje organiziralo na točno določen dan v prihodnosti. V pogodbenih določilih je bilo med drugim zapisano, da če potrošnik brez navedbe razloga odstopi od pogodbe v roku 30 dni od njene sklenitve, mu bo podjetje povrnilo celoten znesek plačila storitve; če odstopi v 60 dneh, mu bo povrnilo 50 odstotkov kupnine; če pa odstopi kasneje, mu podjetje plačanega denarnega zneska ne bo vrnilo. • Ali navedena klavzula predstavlja ustrezen del pouka o pravici do odstopa od pogodbe v smislu Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Potrošniški krediti, nominirani v švicarskih frankih - na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji, Romuniji in Španiji

dr. Jorg Sladič, 14.2.2019

TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 7/2019Pravo v naslovu navedenih držav članic EU se ukvarja z vprašanji kreditov za nakup družinskih stanovanj, ki so bodisi bili dani v švicarskih frankih bodisi je bila v njih valutna klavzula, ki je vezala posojila na švicarski frank. Zgodba je znana, ni je treba ponavljati. V Avstriji, na Hrvaškem, v Sloveniji in Španiji so vrhovna sodišča že izdala odločbe, v Italiji pa je zaradi razvitega izvensodnega reševanja sporov glede posojil v švicarskih frankih objavljenih več odločb Arbitro bancario e finanziario. Španija uvaja izvensodno reševanje sporov zaradi obrestnega tveganja. Romunija je podobno kot Hrvaška skušala problem valutnega tveganja rešiti tudi s prisilnimi menjalnimi tečaji, a je romunsko Ustavno sodišče razveljavilo zakon o prisilnem menjalnem tečaju. Hrvaška rešitev je pri nas znana, manj je znana sodba Visokega trgovskega sodišča RH z dne 6. junija 2018. Analiza se ne nanaša na sodno prakso, ki je nastala po prenosih Direktive 2008/48/ES in 2014/17/EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Madžarska zakonodaja glede potrošniških posojil v tuji valuti ne krši pravic finančnih institucij

Alenka Antloga, 7.2.2019

TRGOVINA

Alenka Antloga, Pravna praksa, 5-6/2019Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru petih finančnih institucij s sedežem v Budimpešti, ki so zatrjevale kršitev prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP) in 1. člena Protokola k tej konvenciji (P1-1), odločil, da je zadeva zaradi očitne neutemeljenosti nesprejemljiva za obravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - ničnost pogodbe

Avtor ni naveden, 7.2.2019

TRGOVINA

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5-6/2019V okviru pojasnilne dolžnosti mora biti kreditojemalec ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri mora odplačevati kredit, biti mora biti tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja za njegove finančne obveznosti, torej za skupne stroške kredita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Odstop od zavarovalne pogodbe o življenjskem zavarovanju

Avtor ni naveden, 10.1.2019

TRGOVINA, ZAVAROVALNIŠTVO

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019 "In kaj lahko svojci, ko je nakup opravljen, pogodba podpisana, naredijo? Gospod z dementno mamo se je obrnil na kolega, ki je zavarovalni agent. Ta je spisal zahteve za prekinitev pogodbe, ki so jih zavarovalnice upoštevale, ni pa nujno, da bi jih. Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Štiri odločitve vrhovnega sodišča o kreditih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 20.12.2018

Banke in hranilnice, TRGOVINA

Robert Preininger, Pravna praksa, 49-50/2018Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VS RS) je v sklepu Ips 141/2017 z dne 18. oktobra 2018 dalo poudarek pravu EU z vidika "visoke ravni varstva potrošnikov, spodbujanja njihove pravice do obveščenosti, izobraževanja in samoorganiziranja za zaščito njihovih interesov". Glede pojma potrošnik v smislu 2. člena Direktive 93/13 pa je v citiranem sklepu zavzelo stališče, da je ta pojem objektiven in neodvisen od konkretnih znanj, ki jih lahko ima zadevna oseba, ali od informacij, s katerimi dejansko razpolaga. Razpravljanje v sodnih postopkih o individualnih lastnostih posameznikov, ki so kot potrošniki sklenili potrošniške kreditne pogodbe z bankami, je torej izključeno z vidika materialnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Podatki o življenjskih stroških ob pridobivanju kredita

Sonja Strle, 20.12.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, TRGOVINA

Sonja Strle, Pravna praksa, 49-50/2018Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede upravičenosti banke do zbiranja podatkov o življenjskih stroških potencialnega kreditojemalca kot pogoj za pridobitev kredita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Prikrito oglaševanje vplivnežev - primer Nemčije

Dženeta Schitton, 13.12.2018

TRGOVINA

Dženeta Schitton, Pravna praksa, 48/2018V prejšnjih dveh prispevkih sem obravnavala vplivnostni marketing, ki je nastal kot posledica razvoja družbenih omrežij in vsesplošne digitalizacije družbenih razmerij. Tako imenovani "vplivneži" lahko svoje zamisli, mnenja in priporočila brez kakršnekoli cenzure posredujejo velikemu številu sledilcev. Čim več sledilcev imajo, tem bolj so za podjetja zanimivi tudi kot sredstvo oglaševanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Hladen tuš za kreditojemalce v švicarskih frankih

Igor Vuksanović, 6.12.2018

TRGOVINA, Banke in hranilnice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 47/2018Vrhovno sodišče je javnost seznanilo s pomembno odločitvijo v sporu med banko in kreditojemalci v švicarskih frankih (sodba in sklep št. II Ips 195/2018, z dne 25. oktobra 2018, s katerima sta potrjena sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. II Cp 1977/2017, z dne 1. marca 2018). Poenostavljeno in skrčeno lahko to odločitev označimo kot zavrnitev zahtevka kreditojemalcev na ugotovitev ničnosti dveh pogodb o deviznem kreditu in sporazuma o zavarovanju terjatve v obliki notarskega zapisa ter na izbris domnevno neveljavne vknjižbe hipoteke banke na nepremičninah kreditojemalcev. Pogodbe so predvidevale, da se anuiteta plačuje v frankih; če pa kreditojemalec na računu vsakokrat ni zagotovil kritja v frankih, je banka posegla po njegovih evrskih sredstvih, ki jih je preračunala v franke po tečaju na dan bremenitve računa. Taka pogodbena ureditev je breme kasnejše visoke rasti vrednosti franka v celoti prenesla na stranko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Ekonomske pravice potrošnikov in krediti v švicarskih frankih

Branka Sedmak, 6.12.2018

TRGOVINA, Banke in hranilnice

Branka Sedmak, Pravna praksa, 47/2018Dne 20. novembra 2018 je bila objavljena sodba Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 195/2018 z dne 25. oktobra 2018, ki je prva izmed mnogih zadev glede kreditov v švicarskih frankih (CHF), v kateri je sodišče zavrnilo revizijo tožnikov - kreditojemalcev kredita v CHF - in potrdilo odločitev, da obravnavani kreditni pogodbi nista nični. Sodba pa ni pomembna le zato, ker gre za prvo vsebinsko dokončno odločitev najvišjega sodišča v tovrstnih zadevah, temveč predvsem zato, ker se ukvarja z enim od pomembnejših vprašanj potrošniškega prava, in sicer išče ravnotežje med zaščito šibkejše pogodbene stranke (pojasnilno dolžnostjo ponudnika blaga ali storitev) in lastno skrbnostjo, odgovornostjo in avtonomijo potrošnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Novi dogovor za potrošnike

Jakob Cerovšek, 6.12.2018

TRGOVINA

Jakob Cerovšek, Pravna praksa, 47/2018V četrtek, 8. novembra 2018, je v organizaciji Evropske komisije (Direktorat za pravosodje in potrošnike, DG JUST) ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT) v hiši Evropske unije v Ljubljani potekal dogodek z naslovom Novi dogovor za potrošnike - Slovenska potrošniška politika in pričakovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Varstvo potrošnika pri kreditnih pogodbah v tuji valuti

Alenka Antloga, 15.11.2018

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 44/2018Kreditojemalca Teréz Ilyés in Emil Kissu sta 15. februarja 2008 z banko ELLA Első Lakáshitel Kereskedelmi Bank Zrt sklenila kreditno pogodbo v švicarskih frankih (CHF) po obrestni meri 1,9 odstotka. Ta kredit, ki je bil zavarovan s hipoteko, je bil 1. novembra 2016 odstopljen banki OTP Bank Nyrt in nato družbi OTP Faktoring Követeléskezelő Zrt. Kredit je bil izplačan in se je vračal v madžarskih forintih (HUF).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Razlaga splošnih zavarovalnih pogojev nezgodnega zavarovanja - izključitev zavarovalnega kritja

Avtor ni naveden, 27.9.2018

TRGOVINA, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2018Revident ob sklenitvi zavarovalne pogodbe ni mogel predvideti, v kakšnem obsegu bo upravičen do plačila dnevne odškodnine. Sporna določila Splošnih zavarovalnih pogojev vsebujejo pravni standard "aktivno zdravljenje", katerega vsebina ni jasno določena in je tudi ne napolnjuje ustaljena sodna praksa. Obveznost zavarovalnice v teh določilih ni opredeljena tako, da bi jasno razkrivala vse elemente, pomembne za presojo zavarovančevega pravnega položaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Izpolnitev pogodbe preko spletne platforme

dr. Petra Weingerl, 13.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), TRGOVINA

dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 34/2018Ko rezerviramo počitnice, prevoz ali kupimo blago preko spleta, ne razmišljamo o tem, kdo je dejanski ponudnik storitev ali blaga - je to spletna platforma ali tretja oseba, ki je ne poznamo? Identiteta dejanskega ponudnika storitev ali blaga preko spleta je ključna, ko pride do nepravilne izpolnitve pogodbe in se želimo sklicevati na pravice, ki nam jih daje potrošniško pravo, ki v veliki meri temelji na potrošniškem acquisu Evropske unije (EU). Proti komu bomo uveljavljali pravno varstvo - proti spletni platformi ali proti tretji osebi, ki preko spletne platforme ponuja svoje storitve ali blago? Ostanemo v primeru, da je tretja oseba fizična oseba, brez varstva, ki nam ga daje potrošniško pravo, čeprav smo bili prepričani, da sklepamo pogodbo s spletno platformo? Pravila s področja prava varstva potrošnikov se namreč uporabljajo zgolj pri pogodbah, sklenjenih med trgovci in potrošniki (B2C).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Nekonvencionalno do pozornosti potrošnikov

mag. Sandi Kodrič, 21.6.2018

TRGOVINA

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2018Nedavno sem v Ljubljani vozil za avtobusom mestnega potniškega prometa številka 18. Kot je zadnje čase običajno, je bila zunanjost te osemnajstice od vrha do tal polepljena z reklamami: avtobus je druge udeležence v prometu pozival k nakupu "premium bananas ZNAMKA". Kajpada, če imajo lastne "nobel" blagovne znamke že navadne povrtnine, kot so česen, zelena solata in paradižnik, zakaj jih ne bi imele tudi svetovljanske banane?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(6) 48(1) 47(6) 45(2)
45-46(1) 44(4) 43(2) 42-43(1)
41-42(2) 39-40(2) 38(3) 37(4)
36(2) 36-37(3) 35(3) 34(2)
33(3) 32(3) 31-32(2) 30-31(1)
29(1) 29-30(3) 28(3) 28-29(1)
27(2) 26(3) 25(2) 24(1)
24-25(3) 23(4) 22(3) 21(1)
21-22(2) 20(1) 20-21(2) 19(4)
18(5) 18-19(1) 17(2) 16(3)
16-17(3) 15(4) 15-16(1) 14(7)
14-15(2) 13(7) 12(8) 12-13(2)
Več...

Leto objave

2019(15) 2018(13) 2017(12) 2016(5)
2015(6) 2014(5) 2013(8) 2012(8)
2011(7) 2010(8) 2009(2) 2008(5)
2007(7) 2006(15) 2005(5) 2004(6)
2003(1) 2002(5) 2001(3) 2000(3)
1999(6) 1998(4) 1997(4) 1996(13)
1995(10) 1994(13) 1993(6) 1992(3)
1991(2)

Področja

< Vsi 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5.6. TRGOVINA

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov