O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 10
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 240)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Nemška obveščevalna služba je neustavno posegala v telekomunikacijsko zasebnost tujih oseb v tujini

Zoran Skubic, 18.6.2020

Poštni promet in telekomunikacije, Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 24-25/2020Nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht; BVerfG) je nedavno tega sprejelo prelomno odločitev, ki je "do tal" zamajala obveščevalno srenjo, in to ne samo v Nemčiji. V več kot 120 strani dolgi sodbi je namreč ugotovilo, da je tamkajšnja obveščevalna služba (Bundesnachrichtendienst; BND) pri opravljanju svojih nalog na tujem vrsto let delovala v nasprotju z vsaj dvema temeljnima pravicama, ki ju varuje nemška ustava (Grundgesetz; GG), in sicer pravico do telekomunikacijske zasebnosti (drugi stavek člena 10(1) GG) ter svobodo tiska oziroma javnega obveščanja (člen 5(1) GG). To odločitev je sprejelo na podlagi ustavne pritožbe mednarodne organizacije Novinarji brez meja (Reporters Without Borders), ki se ji je pridružilo več tujih novinarjev, med katerimi je moč najti tudi njihovega slovenskega kolega Blaža Zgago.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Ko kolesar trči v vrata parkiranega avtomobila

Žiga Cvetko, 18.6.2020

Cestni promet, Obligacije

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 24-25/2020• Kdo je kriv za telesno poškodbo, ko se s kolesom zaletim v nenadoma odpirajoča se vrata ob cesti stoječega pravilno parkiranega avtomobila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Odškodninska odgovornost lastnika brezpilotnega zrakoplova in drugih oseb

mag. Uroš Goričan, 28.5.2020

Zračni promet, Obligacije

mag. Uroš Goričan, Pravna praksa, 20-21/2020Uporaba civilnih brezpilotnih zrakoplovov (v nadaljevanju: dronov) v zadnjih letih postaja vse pomembnejši del letalskega sektorja po svetu in seveda tudi v Sloveniji. Z večanjem števila teh zrakoplovov na nebu se bo povečevalo tudi število najrazličnejših "incidentov", zlasti če pravna regulacija njihove uporabe ne bo optimalna, nadzor nad izvajanjem predpisov s strani Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije pa ne zadosten. V članku obravnavam odškodninskopravni vidik "incidentov", do katerih lahko pride ob uporabi dronov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Kodificiranje ključnih dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče

mag. Luka Vavken, 20.2.2020

Cestni promet

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 7/2020Nedavno je minilo 75 let od osvoboditve največjega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Maloštevilni še živeči posamezniki, ki so prestali nepredstavljive strahote taborišča smrti, v teh dneh svetu sporočajo eno samo željo: "Da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo." Podobno legitimno in plemenito željo imajo posamezniki, ki so bodisi izgubili nič krive svojce v prometnih nesrečah, ki jim je botroval alkohol, bodisi so bili sami hudo poškodovani v takšnih dogodkih. Brez dvoma je tudi želja in odgovornost vseh tistih, ki so zadolženi za varnost cestnega prometa, da v prihodnje na cestah ne bi ugasnilo nobeno življenje zaradi vpliva alkohola na sposobnost vožnje. Nenazadnje tudi zakonodajalca oziroma predlagateljev cestnoprometne zakonodaje. S tem namenom je bil med drugim pripravljen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa. Vendar pa rešitev, ki jo na zakonodajni ravni ponuja novi četrti odstavek 33. člena, po katerem so alkohol in psihoaktivne snovi ključen dejavnik tveganja za nastanek prometne nesreče, ni najbolj posrečen način za dosego tega cilja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Prevozna pogodba v cestnem prometu - solidarna odgovornost za obveznosti do prevoznika

Avtor ni naveden, 23.1.2020

Cestni promet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2020Sklep III Ips 36/2019, 24. september 2019 (Višje sodišče v Ljubljani, sodba I Cpg 238/2017), ECLI:SI:VSRS:2019:III.IPS.36.2019 Zakonodajalec je poskušal preprečiti posledice veriženja pogodb, ko sklenitelj prevozne pogodbe nastopa za račun pošiljatelja na podlagi njunega mandatnega razmer
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Intervencijska pot - pravica lastnikov do ustavljanja v nujnih primerih

dr. Nana Weber, 19.12.2019

Cestni promet

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 49-50/2019Pred vhodom v blok poteka intervencijska pot. Pot je zaprta z verigo. Lastniki stanovanj bi občasno potrebovali dostop do bloka preko intervencijske poti, gre za primere potrebe prevoza večjih materialov za stanovanje. • Ali lahko lastniki stanovanja za navedene potrebe zahtevamo ključe od verige, s katero je zaprta intervencijska pot?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Agonija Adrie Airways

Urša Ravnikar Šurk, 3.10.2019

Zračni promet

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 37/2019Leta 2016 je država prodala letalsko podjetje Adria Airways nemškemu skladu 4K Invest. Podjetje je bilo v slabem stanju in drugih kandidatov za nakup niti ni bilo. Kupec se je kasneje izkazal za slabega lastnika. Čista izguba družbe je lani dosegla 18,95 milijona evrov, medtem ko je bila leta 2017 pri 5,44 milijona evrov. Adria je imela leta 2017 2,63 milijona evrov kapitala, lani pa je bil ta že negativen, in sicer v višini 14,19 milijona evrov. Država je v Adrio med letoma 2007 in 2011 (pred prodajo) vložila skupno 85,5 milijona evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Požar nepremičnine zaradi samovžiga parkiranega vozila

Zoran Skubic, 26.9.2019

Cestni promet, ZAVAROVALNIŠTVO

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36/2019Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) je stalni strošek vsakega voznika. Gre za enega od predpogojev za registracijo vozila, s tem pa tudi za vsakršno zakonito uporabo jeklenega konjička. Pri tem pa ni nezanemarljivo dejstvo, da se zahteve kritja škod iz tovrstnega zavarovanja vse bolj širijo tudi - oziroma na ravni EU predvsem - zaradi razvoja sodne prakse Sodišča (EU) v luči področnih direktiv, zlasti (Druge) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil. K temu razvoju smo nezanemarljivo prispevali tudi mi, Slovenci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Ponovno o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi vozil

Zoran Skubic, 18.7.2019

ZAVAROVALNIŠTVO, Cestni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 28-29/2019V sodni praksi Sodišča (EU) se žal preredko pripeti, da kak od predloženih slovenskih primerov postane nosilni element še kako pomembne področne razlage prava EU. A prav to se je leta 2014 na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti zgodilo z odločitvijo v zadevi Vnuk. Postala je celo doktrinarna, po odmevnosti primerljiva kvečjemu z zadevo Leitner, ki je med pravno priznane vrste nepremoženjske škode v Uniji uvrstila tudi izgubo užitka na počitnicah. Še več, odločitev v zadevi Vnuk je morebitni novi britanski predsednik vlade Boris Johnson celo izrecno označil kot enega od razlogov, da je bila britanska odločitev za brexit pravzaprav še kako upravičena. Sodišče je pozneje premiso, ki jo je postavilo v zadevi Vnuk, počasi razvijalo in širilo, zlasti še z odločitvama Andrade in Torreiro. V nedavnem portugalskem primeru pa je v luči teh odločitev presojalo tudi primer prometne nesreče, ki jo je sicer nepooblaščeni uporabnik povzročil z vozilom, ki ga je njegova lastnica in upravičena voznica pravzaprav "zapustila". To vozilo je namreč lastnica po tem, ko je zbolela, ne da bi ga uradno umaknila iz prometa, parkirala na svojem zasebnem zemljišču. Je tudi tovrstno rabo vozila mogoče šteti za "uporabo vozila" v luči člena 3(1) (Prve) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Električni skiroji in cestnoprometna pravila

Jakšić Jure, Pirc Jure, 18.7.2019

Cestni promet

Jure Jakšić, Jure Pirc, Pravna praksa, 28-29/2019Pred nekaj dnevi se je najina umirjena mestna vožnja nekje v Mariboru skoraj končala s prometno nesrečo. Kljub ustrezni hitrosti vožnje pred krožiščem in prepričanju, da ni nobenega kolesarja ali pešca, ki bi prečkal prehod za pešce, se je pred avtomobilom nenadoma znašel voznik skiroja. Na srečo sva pred tem krožiščem ustavila, kljub temu da je bil voznik skiroja, ki se je prehodu približeval po kolesarski poti z desne strani, precej oddaljen. Zato glede na izkušnje ni bilo verjetno, da bi do prehoda za pešce in kolesarje prišel tako hitro, da bi se lahko srečal z najinim vozilom. Ob pogledu na skiro sva ugotovila, da ga voznik ni poganjal, kar nama je dalo vedeti, da gre za električni skiro.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Predrta letalska pnevmatika in odškodnina potnikom zaradi zamude

Zoran Skubic, 6.6.2019

Zračni promet, Promet in zveze - zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 21-22/2019Sodišče (EU) je po razmeroma kratkem premoru ponovno obravnavalo pomembno vprašanje v zvezi z uporabo Uredbe o odškodnini in pomoči letalskim potnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Neustavna kategorizacija cest v zasebni lasti

Urška Stopar, 18.4.2019

Cestni promet

Urška Stopar, Pravna praksa, 16/2019V slovenskih občinah je v preteklosti prišlo do neustavnega položaja, ko so občine kategorizirale ceste v zasebni lasti, s čimer so de facto odvzele pravico lastnikom zemljišča do razpolaganja z zasebno lastnino. Kljub številnim ustavnim odločbam, strokovnim člankom in odločbam splošnih sodišč težava v nekaterih občinah še vedno ostaja in se pometa pod preprogo, pri čemer škodo trpijo lastniki takšnih zemljišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Izzivi pravne ureditve avtonomnih cestnih vozil

Jure Jakšić, 28.3.2019

Cestni promet

Jure Jakšić, Pravna praksa, 13/2019Proizvajalci vgrajujejo v osebna vozila razne sisteme, ki vožnjo čedalje bolj avtomatizirajo. Od aktivne pomoči pri parkiranju, prilagodljivih tempomatov, zaznavanja prometnih znakov, pomoči pri ohranjanju voznega pasu do sistemov za preprečevanje nezgod. Razvoj avtomobilskih tehnologij že nekaj desetletij stremi k popolnoma avtonomnemu vozilu, ki bi lahko varno in zanesljivo pripeljalo od točke A do točke B brez človeškega nadzora. Po eni izmed definicij so avtonomna vozila sposobna zaznavanja okolice in krmarjenja brez človekove pomoči. Napoveduje se, da bo do leta 2035 po svetu vozilo 54 milijonov avtonomnih vozil. Do leta 2050 naj bi takšna vozila nadomestila skoraj vsa običajna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Meje veriženja in vzajemnega priznavanja vozniških dovoljenj

Zoran Skubic, 21.3.2019

Cestni promet, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2019Ljudje se pogosto sprašujejo, kaj v svojem bistvu Unija sploh je, zlasti kar zadeva potrebe "navadnega" posameznika. Vse dokler nismo bili soočeni z vse bolj bizarnimi in katastrofalnimi okoliščinami, zapleti, pripetljaji in predvsem spodrsljaji, ki še vedno in vedno znova spremljajo prizadevanja za "varni" (če sploh) brexit, je bilo sleherniku precej težko na kratko opisati prednosti Unije. Skupna kmetijska politika? Štiri "svobode"? Notranji trg? Unija kot območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja? Vse preveč abstraktno. Prav opomin brexita pa vse državljane Unije neposredno uči, da ta povezava v svojem bistvu preprosto pomeni manj mej in omejitev. Manj omejitev pri prehodu mej, manj omejitev pri poslovanju v sosednji članici, manj težav pri selitvi, izobraževanju in zaposlitvi v "bližnji" tujini. Prav tu pa je ključno vzajemno priznavanje listin, ki jih izda ena članica, v drugih članicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Odgovornost prevoznika zrakoplova zaradi poškodbe potnika - zastaranje neposrednega zahtevka do zavarovalnice iz naslova zavarovanja odgovornosti - prekinitev zastaranja

Avtor ni naveden, 14.3.2019

Zračni promet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2019Razlaga, po kateri bi za neposredne odškodninske zahtevke oškodovanca zoper zavarovalnico iz naslova zavarovanja odgovornosti veljal petletni rok (tretji odstavek 162. člena ZOSRL), bi bila v nasprotju z jasno določbo Uredbe (ES) št. 889/2002, po kateri je "[v]se odškodninske zahtevke [...] treba vložiti na sodišču v dveh letih po datumu prihoda zrakoplova ali po datumu, ko bi zrakoplov moral pristati". Zastaralni rok odškodninskega zahtevka tudi ne more biti odvisen od tega, ali ga oškodovanec vlaga zoper zavarovalnico iz naslova obveznega zavarovanja odgovornosti ali pa zoper prevoznika. V obeh primerih gre za odškodninski zahtevek, za katerega velja isti zastaralni rok. Določba tretjega odstavka 162. člena ZOSRL se zato nanaša le na področje drugih zavarovanj, torej na področje, ki ni urejeno z navedeno Uredbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Ugotavljanje identitete voznika po fotografijah v postopku odločanja občinskega redarstva

Hinko Jenull, 25.10.2018

Cestni promet, Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 41-42/2018Nove informacijske tehnologije, ki spreminjajo svet na vseh področjih, prinašajo dodatne možnosti dokazovanja pri prav(osod)nem odločanju, kar je tesno povezano z zakonitostjo načina njihove uporabe. Zato ne preseneča, da je v postopkih o prekršku že prišla na dnevni red uporaba fotografij voznikov (smiselno enako velja za videonadzor), ki so posnete na lokacijah merilnih naprav (stacionarnih radarjev) ob slovenskih cestah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Spor o pristojnosti

Avtor ni naveden, 4.10.2018

Cestni promet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2018Za odločanje o odvzemu oziroma vrnitvi zaseženega motornega vozila ter stroških zasega in hrambe vozila je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Vozniški izpit

Patricij Maček, 20.9.2018

Cestni promet

Patricij Maček, Pravna praksa, 35/2018Spletna stran Vozniški izpit - portal bodočih voznikov uporabnikom nudi vse informacije glede pridobitve vozniškega dovoljenja za različne kategorije motornih in priklopnih vozil. Na spletni strani tako inter alia najdemo natančne informacije o tem, kako do vozniškega dovoljenja, o šolah vožnje, prvi pomoči, cestnoprometnih predpisih, izpitnih centrih in drugo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Do kod sega veljavnost nezakonitega občinskega predpisa?

Jasna Hojnik Kocjan, 15.3.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Cestni promet

Jasna Hojnik-Kocjan, Pravna praksa, 10/2018Nedavno je prišlo med občino in lastnikom zemljišča do stvarnopravnega spora glede obstoja služnosti po zemljišču v zasebni lasti v korist občine. Zemljišče v naravi je dvorišče ob stanovanjski hiši. Pred šestimi leti je z dovoljenjem prejšnjega lastnika po tem dvorišču potekala pot, ki so jo uporabljali vsi občani (tudi za vožnjo z avtomobili). Med sodnim postopkom pa je lastnik zemljišča presenečeno ugotovil, da je občina njegovo zemljišče z odlokom kategorizirala v občinsko cesto. Kakšna je torej pravica občine, da s svojim oblastnim aktom enostransko poseže v zasebno zemljišče, ter v katerih primerih in na kakšen način sme to storiti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Ali je Uber res super?

Vlačič Patrick, Pavliha Marko, 15.2.2018

Promet in zveze - splošno

dr. Patrick Vlačič, dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 6/2018Uber je brez dvoma nadvse uspešen poslovni model. Koncept, razvit šele leta 2008, je za svojo rast potreboval humus v obliki zadostne razširjenosti pametnih telefonov, ki so omogočili posel, s katerim se danes obračajo milijarde evrov. Pod to bleščečo zunanjostjo se kot običajno odpirajo številna pravna vprašanja. Ena so povezana z nelojalno konkurenco, druga s prevoznim obligacijskim pravom, tretja z upravnim pravom (licenciranjem) in četrta z delovnim pravom. Ta prispevek se osredotoča na ključno vprašanje, pod čigavo pristojnost sodijo Uberjevi prevozi, ali pod pristojnost Evropske unije ali držav članic. Ali gre pri tem konceptu zgolj za posredovanje prek mobilne aplikacije ali je Uber tudi prevoznik v prevozni pogodbi? Sodba Sodišča Evropske unije v zadevi Asociación Profesional Elite Taxi proti Uber Systems Spain SL. je dala odgovor na gornje vprašanje, a to je šele prva odločitev v več deset vloženih zadevah v zvezi s konceptom Uber, ki čakajo Sodišče Evropske unije v bližnji prihodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Omejitev odgovornosti prevoznika za zamudo ali izgubo tovora

mag. Matjaž Kovač, 15.2.2018

Promet in zveze - splošno

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 6/2018Prevoz je tista gospodarska dejavnost, ki prispeva k nemotenemu poteku proizvodnje, oskrbljenosti trga in zadovoljevanju potreb državljanov. Gospodarski pomen transporta je pomembno spodbudil napredek proizvajalnih sil in zagotovil podlago za širše poslovno sodelovanje med osebami iz različnih držav. Značilnost pravne ureditve transportne dejavnosti je široko zasnovan proces poenotenja pravnih pravil in uveljavitve številnih mednarodnih multilateralnih konvencij in sporazumov. Mednarodno transportno pravo je del mednarodnega prometnega prava, ki vključuje predpise o prevozih blaga in potnikov ter določila, ki se nanašajo na posle, povezane s prevozom blaga. Namen vsakega obveznostnega razmerja je, da dolžnik izpolni obveznost in s tem povzroči prenehanje tega razmerja. V pogodbenih razmerjih, ki so praviloma posledica svobodno izražene volje strank, še posebej velja pravilo, da je pogodbe treba izpolniti. Kršitev pogodbenega razmerja ima praviloma za posledico odškodninsko odgovornost pogodbene stranke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Spet o odškodnini za zamujene ali odpovedane lete po pravu Unije: višina odškodnine je neodvisna od števila vmesnih prestopov

Zoran Skubic, 21.9.2017

Obligacije, Zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 35/2017Skupna pravila odškodninske odgovornosti letalskih prevoznikov za primere zavrnitve vkrcanja, odpovedi leta ali velike, tj. tri- ali večurne, zamude so izredno dinamično področje prava EU, vsaj kar zadeva razvoj sodne prakse Sodišča (EU). Letimo pač (skoraj) vsi. Zato ne čudi, da skoraj ne mine leto, ko Sodišče ne bi izdalo več odmevnih sodb na tem področju. V enem zadnjih primerov se je tako ukvarjalo z vprašanjem, kako v luči uredbe o odškodnini za letalske potnike dejansko meriti razdaljo odpovedanega ali zamaknjenega leta, če gre za posredno letalsko povezavo med odhodnim in namembnim letališčem. Z drugimi besedami, ali v primeru prekomerne zamude ali odpovedi leta po uredbi kot prizadeti potnik dobim manj v primeru, če gre za neposreden let med ljubljanskim letališčem Jožeta Pučnika in amsterdamskim letališčem Schiphol, kot pa v primeru, če se vmes za par ur ustavim še na züriškem Klotnu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Kako pravilno izpeljati prevoz nevarnega blaga

mag. Matjaž Kovač, 21.9.2017

Promet in zveze - splošno

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 35/2017Prevoz nevarnega blaga je posebna oblika transporta, ki mora biti zaradi določenih lastnosti posebej normirana. V okviru mednarodnih organizacij so se na tem transportnem področju izoblikovala posebna skupna določila, ki urejajo varen in urejen transport nevarnih snovi. Posebej je v teh pravilih poudarjen okoljevarstveni vidik transporta nevarnih snovi. Glede na to so v konvencijah in nacionalni zakonodaji določene pravice in dolžnosti prevoznika pri prevozu nevarnih snovi tako v cestnem kot tudi v železniškem, pomorskem in letalskem prometu. Zakonske določbe lahko delimo na splošne določbe, ki urejajo osnovne elemente transporta nevarnih snovi, ki jih mora za varen transport upoštevati prevoznik, in posebne določbe, ki se nanašajo na specifične veje transporta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Podlage za nastanek logističnega prava

mag. Matjaž Kovač, 31.8.2017

Promet in zveze - splošno

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 32/2017Zaradi vse večje prepletenosti gospodarskih in ekonomskih tokov v mednarodni menjavi ter povezovanja gospodarskih subjektov med seboj v konkurenčnem boju ima urejanje logističnih sistemov osrednji pomen. Pojem logistike se lahko označuje kot dejavnost uravnavanja fizičnih tokov materialnih dobrin. S pojmom logistika je tesno povezana tudi globalizacija proizvodnje, ki zahteva kompleksno logistično podporo na strani samih proizvajalcev, saj slednji niso zmožni zagotavljati logistike oziroma bi jim to povzročalo prevelike stroške. Ker nastajajo novi tokovi in nov sistem, je treba poleg ekonomskih prvin analizirati tudi iz tega izhajajoče pravne prvine. Treba se je vprašati, ali nastaja nova pravna panoga logistično pravo oziroma kateri novi pravni instituti in pravna pravila se lahko identificirajo z novo pravno panogo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Urejanje pogodbenih odnosov v transportu z Incoterms 2010

mag. Matjaž Kovač, 31.8.2017

Promet in zveze - splošno

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 32/2017Pravno-ekonomske odnose med prodajalcem in kupcem regulirajo Mednarodna pravila za razlago trgovinskih terminov (Incoterms). Pravila Incoterms je izdala Mednarodna trgovinska zbornica v Parizu že leta 1936. Najnovejša sprememba Incotermsov je prilagojena tako uporabi modernih tehnoloških sredstev kot tudi zapletenim zahtevam strank sodobnega prometnega in logističnega sistema. Špediter kot strokovnjak za organizacijo izvoza, uvoza in tranzita blaga v mednarodnem transportu ima zelo veliko vlogo pri upoštevanju klavzul Incoterms. Špediter mora pri vsakem konkretnem transportu blaga opozoriti svojega nalogodajalca (izvoznika ali uvoznika) na uporabo najugodnejših klavzul Incoterms.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 10 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(4) 48(1) 46(2) 45(1)
44(3) 43(3) 43-44(1) 42(1)
41(2) 41-42(3) 39-40(3) 38(3)
37(3) 37-38(1) 36(3) 35(9)
34(1) 32(2) 31-32(1) 30(2)
30-31(1) 29(1) 28(5) 28-29(2)
27(3) 26(5) 26-27(1) 25(1)
24(2) 24-25(3) 23(4) 23-24(2)
22(4) 22-23(3) 21(4) 21-22(3)
20(8) 20-21(1) 19(5) 18(4)
17(1) 16(3) 16-17(2) 15(5)
15-16(4) 14(6) 13(6) 13-14(2)
Več...

Leto objave

2020(5) 2019(10) 2018(6) 2017(13)
2016(3) 2015(3) 2014(1) 2012(3)
2011(4) 2010(6) 2009(3) 2008(4)
2007(11) 2006(18) 2005(10) 2004(8)
2003(12) 2002(19) 2001(22) 2000(7)
1999(6) 1998(10) 1997(11) 1996(10)
1995(10) 1994(4) 1993(7) 1992(4)
1991(10)

Področja

< Vsi 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5.3. PROMET IN ZVEZE 5.3.1. Promet in zveze - splošno 5.3.2. Cestni promet 5.3.3. Železniški promet 5.3.4. Zračni promet 5.3.5. Pomorski in rečni promet 5.3.6. Poštni promet in telekomunikacije

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov