O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 63)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Vrtljiva vrata finančnih nadzornikov

mag. Sandi Kodrič, 22.12.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 49-50/2016Skorajšnja ukinitev registrskih računov vrednostnih papirjev je prinesla sitnosti več sto tisoč Slovencem, ki so imeli okoli dvajset let neaktivne certifikatske delnice (iz lastninskega preoblikovanja nekdanje družbene lastnine) in med katerimi večina ni imela nobenih dohodkov iz teh papirjev - ter na srečo doslej tudi ne stroškov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Deset let od uveljavitve ZGD-1

Patricij Maček, 22.12.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2016"Res je, da je zakon nastal po nemškem zgledu, da seveda marsikateri odgovor najdemo tudi v tuji sodni praksi, predvsem zaradi tega, ker je Slovenija majhna in se vprašanja bolj redko postavljajo, kljub temu je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) doživel nekatere posebne dodatke, nekatere posebnosti, ki so značilne za naše pravo in ki so vredne tudi dodatnih pozornosti," je med drugim v pozdravnem nagovoru na strokovnem posvetu Deset let od uveljavitve ZGD-1, ki je potekal 1. decembra na PF Univerze v Ljubljani, povedal profesor in dekan dr. Miha Juhart.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Pravna narava poziva za razrešitev predstojnika (poslovodnega organa) uporabnika javnih sredstev v porevizijskem postopku po ZRacS-1

mag. Ronnie Christopher Horvat, 8.12.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Ronnie Christopher-Horvat, Pravna praksa, 48/2016Poziv za razrešitev predstojnika (poslovodnega organa) uporabnika javnih sredstev v porevizijskem postopku po enajstem odstavku 29. člena Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1) je v primerjalnopravnem pogledu posebnost. Gre za enega izmed tako imenovanih porevizijskih ukrepov. Njegovo bistvo je pobuda organu, za katerega se oceni, da lahko izvede postopek razrešitve odgovorne osebe, da ob upoštevanju vseh znanih okoliščin primera presodi, ali so izpolnjeni pogoji za njeno razrešitev, in eventualno začne postopek razrešitve. Z izdajo tovrstnega poziva ter hkratnim obveščanjem Državnega zbora Republike Slovenije (Državni zbor) in javnosti se omogoči nadaljnja razprava glede nepravilnega in/ali nesmotrnega proračunskega poslovanja. Namen tovrstnega poziva predsednika Računskega sodišča ni sankcioniranje odgovorne osebe uporabnika javnih sredstev za ugotovljene nepravilnosti in/ali nesmotrnosti, pač pa predvsem opozarjanje na slednje. S tem se javnosti omogoči natančen vpogled v proračunsko poslovanje določenega uporabnika javnih sredstev, na podlagi česar se lahko izvaja kritičen nadzor njegovega poslovanja in tudi sprejemajo ustrezne, predvsem politične sankcije. Obravnavani poziv pravno ni zavezujoč, pač pa je zavezujoč zgolj moralno. V ugotovitve Računskega sodišča kot vrhovne revizijske institucije, glede na njegov neodvisni položaj v sistemu državne ureditve in glede na profesionalno delovno nepristranskost njegovih revizorjev, namreč ne smemo dvomiti. Še več, tudi če se z njegovimi ugotovitvami ne strinjamo, se jim moramo podrediti. Zlasti zaradi zagotovitve širše javne razprave in s tem posredne zaščite pravne države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Pogledi na vodenje podjetja

Patricij Maček, 8.12.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Patricij Maček, Pravna praksa, 48/2016"Predstavljam si, da je eden največjih izzivov, ko prideš in prestopiš fazo, ko ne moreš več vsega sam, ko potrebuješ managerja, da ti pomaga, da ti vodi podjetje, in s tem, ko ti izbereš managerja, ki ti vodi podjetje, mu seveda daš tudi določena pooblastila, da sprejema poslovne odločitve, da razpolaga s tvojim denarjem, in lahko ti tudi uniči vse, kar si prigaral v desetih, petnajstih letih." S temi mislimi je Uroš Slak začel razpravo na okrogli mizi Pogled lastnikov, managerjev in zunanjih investitorjev na vodenje podjetja, ki je bila 23. novembra na PF Univerze v Ljubljani pod okriljem Ženevskega kluba pravnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Borzne zvezde

Matej Tomažin, 8.12.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 48/2016Konkretnejši zdrs tečaja delnic Krke je marsikateremu vlagatelju porodil vprašanje, ali naša največja borzna zvezda izgublja svoj lesk. Vprašanje je seveda retorično, kajti vsaka zvezda enkrat neha sijati. In tudi borzne niso prav nič drugačne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Dnina

dr. Jože Mencinger, 1.12.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 47/2016Je stara slovenska beseda za to, kar danes imenujemo prekarno delo. V starih časih so dninarke in dninarji opravljali le kmečka opravila. Najeli so jih za dan, ko so jih za takšna opravila potrebovali, odvisno največkrat od vremena, plačali so jih z denarjem ali kar s pridelki. Zdajšnje dninarsko oziroma prekarno delo je precej drugačno in mnogo bolj razširjeno; nekaj je zakonitega, nekaj manj zakonitega ali nezakonitega. Vanj prištevamo oblike zaposlitve, ki niso zaposlitve za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zanje je značilno, da ne prinašajo vseh ali pa velikega dela pravic iz standardnega delovnega razmerja. Prekarno delo je lahko bolj ali manj prostovoljno, zanj se lahko kdo odloči, ker ne želi stalne in polne zaposlitve. V tem primeru govorimo o prostovoljnem, lahko pa je prisilno, ker je to edino delo, ki mu je na voljo, da bi preživel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Izigravanje zakona

dr. Luigi Varanelli, 24.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 45-46/2016Pred več kot šestnajstimi leti je bil v tej reviji objavljen članek Izigravanje zakona s pogodbo, ki se je zaključil z mislijo: "Novi zakoni nadomeščajo stare, nove fravdulentne pravne operacije nadomeščajo stare. Ta prispevek je v bistvu zgodba brez konca." Te besede danes zvenijo skoraj preroške. V teh letih smo bili priča številnim poskusom izigravanja različnih predpisov, tako da je pojav dobro poznan ne le pravnikom, temveč tudi splošni javnosti. Človeška domišljija res nima mej?: takoj ko vstopi v veljavo kak zakon, ki omejuje ali izključuje določeno pravico ali ki je v škodo interesom določenih skupinam ljudi, se vedno skuša najti luknja v zakonu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Prekršek v zvezi s plačilom za delo - izključitev iz sodelovanja v postopkih javnega naročanja po ZJN-3 ter prepoved ustanavljanja po ZGD-1I

Žvipelj Marko, Rejc Žiga, 24.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Marko Žvipelj, Žiga Rejc, Pravna praksa, 45-46/2016Novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) ter zadnja novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) sta prinesla tudi določbi o obvezni triletni izključitvi subjektov iz postopkov javnega naročanja ter triletni prepovedi postati ustanovitelj, družbenik in podjetnik za storilce prekrškov v zvezi s plačilom za delo (in zaposlovanjem na črno) (v nadaljevanju skupaj: zakonski prepovedi). Glede na dikcijo danih določb - ki jih v praksi tako razumejo tudi javni naročniki, notarji in drugi subjekti, ki so pristojni za vodenje postopkov v tej zvezi - gre za prepovedi, katerih učinek je retroaktiven, saj nista omejeni na prekrške, storjene po uveljavitvi predmetnih zakonskih določb, temveč se v tej zvezi upoštevajo tudi prekrški, storjeni pred datumom veljavnosti oziroma začetka uporabe teh prepovedi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Neravnovesja in "Trumpeconomics"

Primož Cencelj, 24.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Primož Cencelj, Pravna praksa, 45-46/2016Misel na pravljico Cesarjeva nova oblačila mi nekako ne da spati v zadnjem času. Razlog pa ni v tem, da je ameriška politična elita kapitulirala in žezlo predala populistu Donaldu Trumpu, ampak ravno nasprotno. Njegova izvolitev je namreč nov korak na poti proti glavni ideji zgodbe. Da pa problem ni samo ameriški, lahko vidimo tudi v japonskem naslavljanju ekonomskih težav, znanih pod pojmom "Abeeconomics", ruskem "Putineconomics", turškem "Erdoganbusiness" in britanskem "Brexiteconomics".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Sistem skladnosti poslovanja v praksi in njena normativna ureditev

Nenad Mrdaković, 17.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 44/2016Dinamika normativnega urejanja pravnih odnosov in s tem povezane (ne)predvidljive odločitve pristojnih organov sta dva izmed poglavitnih vzrokov, da vse več gospodarskih družb pravni red obravnava skozi prizmo pravnih tveganj. Slednja naslavljajo z vzpostavljanjem različno kompleksnih sistemov za zagotavljanje skladnosti poslovanja (ang. Compliance), ki poleg upravljanja s tveganji, preiskovanja prevar in kontrole kakovosti tvorijo vse bolj pomemben del t. i. druge obrambne linije. Vzpostavljanje tovrstnih funkcij in sistemov ima poleg zmanjševanja pravnih tveganj seveda tudi druge pozitivne učinke, ki se po svoji vrsti in intenziteti razlikujejo glede na vpetost tovrstnega sistema v poslovne procese in ne nazadnje v samo poslovno kulturo gospodarske družbe. Zato ne preseneča, da je Mednarodna organizacija za standardizacijo skladnost poslovanja v okviru standarda ISO 19600 opredelila kot ključni element dobrega in skrbnega vodenja (ISO 19600).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Tveganje slovenskega kapitalskega trga

Matej Tomažin, 10.11.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 43/2016Vsaka pot, za katero se odločimo, ima svoje nevarnosti, v borznem jeziku jim rečemo tveganja. Pri tem ni dovolj, da tveganje razumemo samo kot možnost izgubiti prihranke. Tveganje je širši pojem in zajema med drugim tri specifične situacije, ki so na Ljubljanski borzi žal precej pogoste: negotovost, nelikvidnost in netransparentnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016Člen 350.a Zakona o bančništvu je v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Redno zmanjšanje osnovnega kapitala in združevanje delnic

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 10.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 43/2016Delniška družba je v letu 2006 zmanjšala osnovni kapital. Pri tem so nastale delne pravice (147). Družba ni uredila tega stanja, zato ima še danes pri AJPES vpisanih 155.000 delnic, pri KDD pa 154.853. Teh 147 delnic je seštevek delnic 240 delničarjev, ki so bile ob zmanjšanju osnovnega kapitala manjše od 1 cele delnice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Pravno uokvirjanje množičnega financiranja

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 27.10.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 41-42/2016Množično financiranje (ang. crowdfunding) je alternativni način financiranja projektov, ki uporabniku omogoča, da s pomočjo organizacijske platforme na spletu od množice ljudi z majhnimi vložki zbere finančna sredstva. Uporablja se za financiranje podjetniških idej start-up, raznovrstnih umetniških del in tudi nedobičkonosnih dobrodelnih projektov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Nekateri pravno-finančni pogledi na izvedene finančne instrumente

Jovanovič Dušan, Mlinarič Franjo, Bratina Miha, 14.10.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Dušan Jovanovič, dr. Franjo Mlinarič, Miha Bratina, Pravna praksa, 39-40/2016Pomanjkanje primernih postopkov za zagotavljanje skladnosti poslovanja v bankah ni povzročilo le krize, temveč banke "tepe" tudi v obdobju po krizi. Tako so sodni spori Deutsche Bank v letu od konca globalne finančne krize do sredine leta 2015 stali 11 milijard evrov in ne kažejo upadanja, saj je uprava v letu 2016 "pripravila" novih 6 milijard za viseče spore. Globalno se pravni stroški največjih bank med časom od konca krize in letom 2015 gibljejo pri 277 milijardah evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Preventiva je boljša kot kurativa

Primož Cencelj, 14.10.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Primož Cencelj, Pravna praksa, 39-40/2016Slovenski pregovor, da po vsakem dežju posije sonce, bi v tem trenutku lahko uporabili tudi za slovensko ekonomijo. Po dolgem recesijskem obdobju, ki se je začelo z globalno finančno krizo in nadaljevalo z zatiskanjem oči pred realnostjo domačega bančnega problema, je letos prišel čas, da je mogoče občutiti tudi pozitivno gospodarsko dinamiko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička in oblikovanje tožbenega zahtevka

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 14.10.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 39-40/2016Pravica do dela dobička (dividende) je v 176. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določena kot ena izmed temeljnih in najpomembnejših premoženjskih pravic delničarjev. Skladno z 230. členom ZGD-1 se predpostavlja, da se bilančni dobiček deli med delničarje. Vendar pa lahko skupščina s sklepom o uporabi bilančnega dobička odloči tudi, da se bilančni dobiček odvede v druge rezerve iz dobička ali se med delničarje sploh ne razdeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Iskali smo rešitve, vendar smo naleteli na kompleksen izziv

mag. Sandi Kodrič, 6.10.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 38/2016Razbremenitev kratkotrajnega sobodajalstva prek spletne platforme Airbnb je stična točka, ki nazorno demonstrira neučinkovitost slovenske izvršne oblasti: nezaupanje do podjetništva, zatiskanje oči pred realnostjo, obsedenost z nadzorovanjem, prelaganje odgovornosti, vse do tipičnega končnega sklepa: nič se ne da narediti in nihče ni odgovoren za to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Zadnje četrtletje

Matej Tomažin, 22.9.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 36-37/2016Tretje četrtletje se počasi izteka, kar pomeni, da se bodo v podjetjih kmalu ukvarjali z načrtovanjem za prihodnje leto. Ne glede na pozitivne trende je pred nami specifično leto, v katerem se dogajanje lahko obrne v zelo različne smeri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Ustavna skladnost posebnega položaja upnikov finančnih zavarovanj

mag. Miha Šlamberger, 22.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Miha Šlamberger, Pravna praksa, 36-37/2016Finančna zavarovanja postajajo pomemben element naložbenih politik finančnih institucij ob velikem obsegu denarnih sredstev v finančnem sistemu, ki jih je treba ustrezno naložiti. Za znižanje tveganj pri takšnih naložbah je v tujini uveljavljena praksa uporabe finančnih zavarovanj. Za to se uporabljajo pravila in posebnosti, ki jih določa Direktiva 2002/47/ES.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Slovenska družba se je preselila v Italijo

mag. Jerneja Prostor, 22.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Jerneja Prostor, Pravna praksa, 36-37/2016Še nedavno bi morala družba, ki bi se želela preseliti v drugo državo in ji tudi pravno pripadati, najbrž svojo namero uresničiti z uporabo splošnih pravil prava družb. To bi na primer za slovensko družbo pomenilo, da bi morala izvesti likvidacijski postopek ali morda postopek prenehanja po skrajšanem postopku v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), nato pa bi se v drugi državi ustanovila skladno s splošnimi pravili o ustanovitvi gospodarske družbe države članice gostiteljice. Izvedba teh postopkov bi bila zelo zamudna, ob upoštevanju potrebe po prodaji podjema zaradi pravila o poplačilu vseh upnikov v likvidacijskem postopku pa s podjetniškega vidika morda celo usodna. Potrebe poslovne prakse so tako pokazale, da bi bilo nujno družbam v primeru selitve omogočiti prenos sedeža, ne da bi morala družba zaradi tega prenehati in se potem na novo ustanavljati. Opozoriti velja, da v tem primeru ne gre zgolj za dejansko opravljanje poslovanja v drugi državi članici ali za prenos dejanskega sedeža v drugo državo članico, pri čemer bi družba ohranila pravno pripadnost državi ustanovitve, temveč gre za spremembo statutarnega sedeža družbe in s tem države, po pravu katere se presoja personalni statut družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Obravnava sodelovalnega gospodarstva z vidika DDV

Ivo Grlica, 22.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ivo Grlica, Pravna praksa, 36-37/2016S kolegom Primožem Mikoličem sva v prispevku Pravni in davčni izzivi sodelovalnega gospodarstva predstavila poslovni model t. i. sodelovalnega gospodarstva kot hitro rastočega trenda združevanja človeških in fizičnih virov za strnjenje in delitev proizvodnje, distribucije ter potrošnje dobrin in storitev. Pri tem sva osvetlila problematiko, s katero se takšni novi modeli srečujejo na regulativnem in davčnem področju. S tem prispevkom nadaljujem s podrobnejšim prikazom obravnave dejavnosti sodelovalnih platform z vidika DDV.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Zakaj so obrestne mere tako nizke?

dr. Jože Mencinger, 8.9.2016

Obresti in obrestna mera

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 35/2016Obresti, ki jih dobimo za 1.000 evrov na bančnem računu, nam mesečno prinesejo stotinko evra, banka pa nam za upravljanje računa vzame kakšnih deset evrov, kar stokrat več. Pri vezanih vlogah ni dosti bolje. Zakaj so obrestne mere tako nizke? Gre za nekaj začasnega ali pa kar za napoved drugačne finančne prihodnosti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Zastaranje odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja in nadzora po noveli ZGD-1I

Neffat Domen, Hočevar Uroš, 8.9.2016

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Uroš Hočevar, Pravna praksa, 35/2016Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) v 263. členu določa, da so člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Tudi plin in elektrika nimata iste cene pri vseh trgovcih

mag. Sandi Kodrič, 1.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 34/2016Slovenija je ena zadnjih držav v EU, ki ima še vedno državno regulirane oziroma navzgor omejene cene bencinskega in dizelskega goriva. Aprila letos je Vlada sicer že sprostila cene 100-oktanskega bencina in kljub bojazni, da bodo sledile močne podražitve, se to ni zgodilo. Res je, da lahko opazimo diferenciacijo: na avtocestni črpalki v Sežani je 100-oktanski bencin malenkost dražji kot na mestni črpalki v Ljubljani. Vendar pa ta vrsta bencina predstavlja le okoli en odstotek prodanega goriva, zato marsikdo liberalizacije cen sploh še ni zaznal.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(3) 47(1) 45-46(3)
44(1) 43(3) 41-42(1) 39-40(3)
38(1) 36-37(4) 35(2) 34(2)
33(1) 31-32(1) 29-30(3) 28(2)
27(2) 25-26(2) 24(1) 22(2)
20-21(3) 19(1) 18(1) 16-17(1)
15(1) 12-13(4) 9(1) 7-8(1)
6(4) 5(3) 03-04(2) 1(1)

Leto objave

< Vsi
2016(63)
> Januar(3) > Februar(8) > Marec(5) > April(2) > Maj(5) > Junij(5) > Julij(7) > Avgust(2) > September(8) > Oktober(5) > November(7) > December(6)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

AB C ĆČDĐEFG H I J K L M N OP QR S Š T U V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov