O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 28)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Narava sodelovalne dolžnosti stečajnega dolžnika

Jaka Pengov, 6.9.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jaka Pengov, Pravna praksa, 33/2018Dogmatska obravnava neke pravne ustanove pogosto prispeva k boljšemu razumevanju pravnih besedil in k spoznanju ter h kritiki pravne prakse, s čimer lahko pripomore, da je praksa prepričljivejša, predvidljivejša in učinkovitejša pri udejanjanju ciljev izbranega področja prava. V članku obravnavam značilnosti pravne ustanove sodelovalne dolžnosti stečajnega dolžnika. Gre za krajšo teoretsko analizo, katere sklepe je mogoče uporabiti pri upravljanju in vodenju stečajnih postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Ravnaj previdno

mag. Sonja Šmuc, 6.9.2018

GOSPODARSKI SUBJEKTI

mag. Sonja Šmuc, Pravna praksa, 33/2018Vprašanje za uvodnik je bilo: Kaj bi gospodarstvo položilo na srce novim ministrom? Odgovor je enostaven in enak napisom na škatlah z občutljivim blagom: Ravnaj previdno. Najslabše, kar bi nova vladna ekipa lahko naredila, je, da bi gospodarsko rast jemala za samoumevno in odporno na eksperimente.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Nova ključna funkcija v zavarovalnicah zaradi direktive IDD?

Nenad Mrdaković, 6.9.2018

ZAVAROVALNIŠTVO, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 33/2018Zavarovalni sektor je v pričakovanju novih sprememb v pravnem okolju, saj bo jeseni najverjetneje v slovenski pravni red prenesena Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta o distribuciji zavarovalnih produktov (ang. Insurance Distribution Directive, v nadaljevanju: IDD). Njen cilj je tudi okrepiti in poenotiti varstvo potrošnikov po različnih distribucijskih kanalih, kar se odraža tudi v novih obveznostih glede pravnih razmerij med podjetji in potrošniki. Prinaša pa tudi določene zahteve, ki vplivajo na poslovanje zavarovalnic ne glede na vrsto razmerja in zavarovalno vrsto, v kateri poslujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Odgovor na komentar sodne odločbe na temo kreditov, nominiranih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 7.9.2017

Banke in hranilnice

Robert Preininger, Pravna praksa, 33/2017Višje sodišče v Mariboru s sklepom v zadevi I Ip 289/2017 z dne 14. junija 2016 veljavnosti valutne klavzule ni obravnavalo (niti pretežno, še manj pa izključno) zgolj z vidika poštenosti splošnih pogodbenih pogojev, kot je to zapisano v naslovu omenjenega članka. Zato je razprava o razmejevanju med splošnim pogodbenim pogojem in glavno pogodbeno obveznostjo z vidika vsebine sklepa I Ip 289/2017 brez večjega pomena, nadaljnje izhodišče za kritiko navedene sodne odločbe, ki pretežno izhaja iz napačne domneve, da je sodišče obravnavalo veljavnost valutne klavzule zgolj ali pretežno le z vidika (nepoštenega) splošnega pogodbenega pogoja in 23. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), pa po mojem mnenju ni ustrezno in ustvarja zmotno predstavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Prepoved nepoštenih poslovnih praks po pravu EU (seveda) velja tudi za delo zasebnih družb za izterjavo odstopljenih terjatev bank

Zoran Skubic, 7.9.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Zoran Skubic, Pravna praksa, 33/2017V času finančne in gospodarske krize so imeli z njenimi posledicami - če seveda odmislimo davkoplačevalce - največ opravka prav zasebni izterjevalci. Slabo zavarovana bančna posojila so postala mrtva teža bančnega sektorja, ki jo je bilo treba tako ali drugače likvidirati, odprodati, pa čeprav za delček prvotne vrednosti. Pod takšnim "tnalom" so se znašle tudi obveznosti iz potrošniških posojilnih pogodb, ki jih nosilci bodisi zaradi izgube zaposlitve bodisi zaradi drugih okoliščin, ki jih je kriza prinesla s seboj, preprosto niso več zmogli odplačevati. In kdo vse je prevzel te terjatve? Pogosto so bile to zasebne družbe, ki so se specializirale za izterjavo čim večjega dela odstopljenih terjatev. A življenje piše zanimive zgodbe, tudi tiste ne prav prijetne. Tako se je marsikje v praksi pripetilo, da se je tovrstnim dolžnikom dvakrat ali celo vzporedno rubilo, enkrat prek zasebnih izterjevalcev, drugič pa na podlagi sodne odločbe prek izvršitelja. Eno od vprašanj, ki se pri tem postavlja, pa je tudi, ali ni tovrstno ravnanje v nasprotju (tudi) s pravom EU?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Zavarovalec kot potrošnik

dr. Šime Ivanjko, 25.8.2016

TRGOVINA, ZAVAROVALNIŠTVO

dr. Šime Ivanjko, Pravna praksa, 33/2016V 21. stoletju bo zavarovalno razmerje na področju prava bistveno drugače obravnavano, kot je bilo v preteklosti. Dominantnost varovanja zavarovalnice s strani zakonodajalca se umika pred nujnostjo varovanja zavarovalca kot potrošnika. Težišče pravne zaščite in interesov zakonodajalca se premika s področja varovanja trdnosti zavarovalnice na področje urejanja položaja zavarovalčevih pravic v razmerju do zavarovalnice (pravno razmerje uberrima fidei).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Razumevanje odgovornosti prokurista

Dino Zadnikar, 27.8.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dino Zadnikar, Pravna praksa, 33/2015Za prokurista je bistveno, da upravičenja za zastopanje črpa iz posebne vrste splošnega pooblastila. Poleg tega je nastanek upravičenosti do zastopanja, katere obseg določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), v primeru prokure v celoti odvisen od volje zastopanca, kar je značilnost pooblastilnega razmerja (33. do 35. člen ZGD-1). Sam obseg pooblastila prokuristu ne daje nobenih poslovodnih upravičenj. Vodenje družbe je namreč izključno v pristojnosti poslovodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Dimnikarska služba in potrebe po novi sistemski ureditvi gospodarskih javnih služb

dr. Breda Mulec, 30.8.2012

Gospodarske javne službe (komunala)

dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 33/2012Nova koalicijska pogodba o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandat 2012-2015 določa, da bodo koalicijski partnerji odpravili vse koncesijske omejitve in dovolili konkurenco v panogah, v katerih zdaj število igralcev na trgu neposredno nadzoruje država (notarstvo, dimnikarstvo). V nadaljevanju je zapisano, da bodo bistveno zmanjšali število tistih dejavnosti, za katere je treba pridobiti dovoljenje ali licenco. V dejavnostih, ki bodo ostale regulirane, se kot minimum zaščite porabnika zagotovijo neodvisne informacije o kakovosti, odpravijo minimiziranje cen in obvezne tarife. To je vsekakor spodbudna zaveza, saj so si dosedanje vlade večkrat, a neuspešno prizadevale urediti gospodarske javne službe učinkoviteje in v skladu z zahtevami EU. Na področju dimnikarskih storitev so se oblikovale civilne iniciative, ki si prizadevajo za njihovo liberalizacijo. Po njihovem prepričanju je nesprejemljivo, da si lahko izberemo svojega zdravnika, dimnikarja pa ti izbere država, pa čeprav opravi dimnikar svoje delo nezadovoljivo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Pomanjkljivosti novele ZGD-1G glede prenosa podjetja na podjetnika prevzemnika

Matija Premrl, 30.8.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matija Premrl, Pravna praksa, 33/2012Državni zbor je 18. julija sprejel novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) z oznako ZGD-1G. Ta med drugim na novo ureja prenos podjetja samostojnega podjetnika na njegove družinske člane. Menim, da je sprejeta novela v tem delu pomanjkljiva in sporna. Poglejmo si pomanjkljivosti novele in morebitne boljše rešitve pri normiranju prenosa podjetja podjetnika na podjetnika prevzemnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Spremembe ZFPPIPP

Irena Vovk, 1.9.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2011Na Ministrstvu za pravosodje se je 24. avgusta 2011 sestala mešana strokovna delovna skupina za pripravo predloga novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E), katere člani so razpravljali o pobudah za spremembe tega zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄33

Kjer ni, še vojska ne vzame

Jure Mikuž, 26.8.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jure Mikuž, Pravna praksa, 33/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄33

Razsojeno

Toni Tovornik, 27.8.2009

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Toni Tovornik, Pravna praksa, 33/2009Status pasivnega družbenika
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄33

Od 1. septembra veljajo nove zahteve glede sklica in izvedbe skupščine

mag. Mojca Kunšek, 27.8.2009

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 33/2009Od 1. septembra veljajo nove zahteve glede sklica in izvedbe skupščine Z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1C)1 se v slovenski pravni prostor prenašajo določbe Direktive 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki ko...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄33

Prenova ureditve plačilnih storitev in sistemov

mag. Mojca Rupnik-Vičar, 27.8.2009

Plačilni promet

mag. Mojca Rupnik-Vičar, Pravna praksa, 33/2009Julija letos je bil brez posebnega pompa sprejet Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS),1 s katerim je v Sloveniji implementirana Direktiva 2007/64/ES o plačilnih storitvah na notranjem trgu, in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direkti...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄33

Glasovanja na nadzornem svetu

mag. Peter Podgorelec, 28.8.2008

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Peter Podgorelec, mag. Peter Podgorelec, Pravna praksa, 33/2008Nadzorni svet ima tri člane, v statutu družbe pa je določba, da ima predsednik nadzornega sveta preferenčni glas pri glasovanju ob enakem številu glasov za sprejem oziroma proti sprejemu nekega sklepa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄33

Reprezentativnost zbornic

mag. Katarina Krapež, 28.8.2008

Zbornice

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 33/2008Po tem ko je Trgovinska zbornica Slovenije na Ministrstvu za gospodarstvo vložila zahtevo za izdajo odločbe o reprezentativnosti, je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ministrstvo opozorila na nekatera neskladja in nepravilnosti v zvezi z vlogo trgovinske zbornice. Opozorila je ministrstvo le deln...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄33

Visoka gospodarska rast in hkrati čisto okolje?

Jure Mikuž, 28.8.2008

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jure Mikuž, Jure Mikuž, Pravna praksa, 33/2008Svetovno široko uporabljeno tujko cleantech zelo težko prevedemo s slovensko besedo. Skovanka izhaja iz besedne zveze clean technology, kar pomeni čista tehnologija. Cleantech združuje področja proizvodov in storitev, ki poleg tega, da opravljajo svoje osnovno poslanstvo, tj. izboljševanje produktiv...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄33

Procesni vidik odgovornosti menedžerjev upnikom stečajnega dolžnika

Uroš Ilić, 28.8.2008

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Uroš Ilić, Uroš Ilić, Pravna praksa, 33/2008"Kdo je pa v naši državi še odgovarjal zaradi stečaja podjetja, ki ga je vodil?" je vprašanje, ki ga je mogoče v (poslovni) javnosti večkrat zaslediti. Odgovora mi verjetno ni treba zapisati. Namesto tega bom poizkušal osvetliti nekatere procesne dileme pri prizadevanjih, da bi se odgovor spremenil ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄33

Pasti in nevarnosti osebnega stečaja

dr. Luigi Varanelli, 28.8.2008

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Luigi Varanelli, dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 33/2008S sprejetjem novega Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)1 je zakonodajalec uvedel institut osebnega stečaja. Menim, da gre za eno najkorenitejših sprememb naše zakonodaje v zadnjih desetih letih. Gre za pravo kopernikansko revolucijo v razm...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄33

Vprašanje v zvezi z davčno obravnavo tihe participacije

Avtor ni naveden, 30.8.2007

Davki občanov in dohodnina, Bančništvo in plačilni promet

, Pravna praksa, 33/2007Pojasnilo DURS, št. DT-4202-1/2007, 9. maj 2007 Zavezanec sprašuje glede davčne obravnave tihe participacije - z vidika obračuna davčnega odtegljaja. Navaja, da pride do tihe participacije v primerih, ko slovenska banka odobri svojemu komitentu (slovenski pravni osebi) posojilo, nadalje pa celotn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄33

MSR 240 - začasne prodaje

Avtor ni naveden, 30.8.2007

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi, Revizija

, Pravna praksa, 33/2007G 10/2004 z dne 13. marca 2007 Zrev-1 - 1. in 2. člen Pravila Ljubljanske borze d. d. - 166.a člen Mednarodni standard revidiranja (MSR) 240 - točki 42 in 46 MSR 240 - začasne prodaje (repo posli) Da bi bila podana revizorjeva odgovornost, ni treba, da je pri pogodbi o prodaji i...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄33

Prevzemna ponudba in koncentracija

Avtor ni naveden, 30.8.2007

Varstvo kunkurence, cene

, Pravna praksa, 33/2007univ. dipl. pravnik, Finančna skupina Probanke, d. d. * Vprašanje je postavil naročnik PP na seminarju Novi zakon o prevzemih (ZPre-1) - bistvene novosti, GV Založba, 22. november 2006. Kakšne so posledice, če prevzemnik ne priglasi koncentracije in Urad za varstvo konkurence to ugotovi š...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄33

Družba za vzajemno zavarovanje – osebni račun članov – delež

Avtor ni naveden, 31.8.2006

Zavarovalništvo

, Pravna praksa, 33/2006Sodba G 1/2006 z dne 13. 6. 2006 ZZavar - tretji odstavek 43. člena, prvi odstavek 44. člena, prvi in drugi odstavek 44a. člena, 47. člen, drugi odstavek 49. člena, četrti in peti odstavek 58. člena ZZavar v prvem odstavku 44.a člena določa, da »statut lahko določi, da se kot temeljni kapital ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄33

Odpoklic direktorja in pogodba o poslovodenju

Avtor ni naveden, 1.9.2005

Gospodarske družbe, splošni predpisi

, Pravna praksa, 33/2005Direktor delniške družbe je bil v skladu s četrto alineo drugega odstavka 250. člena zakona o gospodarskih družbah odpoklican zaradi pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev. Odpoklicani direktor v družbi ni bil v delovnem razmerju, ampak je imel z družbo sklenjeno pogodbo o poslovodenju, in si...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄33

Podaljšanje koncesijskih pogodb

mag. Pavla Sladič-Zemljak, 1.9.2005

Gospodarske javne službe (komunala)

mag. Pavla Sladič-Zemljak, Pravna praksa, 33/2005V praksi se srečujemo za raznimi načini sklepanja koncesijskih pogodb za opravljanje gospodarskih javnih služb, ki niso vedno v skladu s prisilnimi predpisi. Tako se pogosto v praksi naleti na koncesijske pogodbe, kjer je bil izbor koncesionarja opravljen brez javnega razpisa in pa da se veljavnost ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 33

Leto objave

2018(3) 2017(2) 2016(1) 2015(1)
2012(2) 2011(1) 2010(1) 2009(3)
2008(5) 2007(3) 2006(1) 2005(2)
2003(1) 2000(1) 1999(1)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

ABCĆČDĐEFGHI JK LM NOP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov