O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 94
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 2337)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Pravni vidiki kibernetske varnosti (1. del)

Planinšek Jure, Skok Tadej, 14.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Intelektualna lastnina

mag. Jure Planinšek, Tadej Skok, Pravna praksa, 7/2019Leta 2018 je internet uporabljalo že skoraj štiri milijarde ljudi. Število uporabnikov in povezanih naprav se izjemno hitro povečuje. Po ocenah strokovnjakov bo leta 2022 na internet povezanih že šest milijard ljudi in več kot 200 milijard pametnih naprav. Ta eksplozija povezljivosti poleg mnogih koristi ponuja tudi neštete priložnosti za kibernetske napade, ki organizacijam povzročajo veliko škodo. Po nekaterih ocenah kibernetski napadi svetovno ekonomijo letno stanejo okoli 600 milijard dolarjev. Poleg poslovne škode imajo kibernetski vdori in varnostni incidenti (vdori) tudi zelo resne pravne posledice: visoke globe, odškodninsko odgovornost ali stečaj. V prvem prispevku predstavljava ključna pravna vprašanja zagotavljanja kibernetske varnosti in podajava pregled ključne zakonodaje s stališča skladnosti poslovanja. V drugem prispevku bova na primeru obravnavala ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti in s tem povezana pravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Varstvo poslovne skrivnosti

Gostiša Eva, Levovnik Jure, 14.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Eva Gostiša, mag. Jure Levovnik, Pravna praksa, 7/2019V kratkem lahko pričakujemo sprejem Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), s katerim bo Slovenija, sicer z zamudo, prenesla v svoj pravni red Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (Direktiva). Direktiva je poleg nove materialnopravne ureditve poslovnih skrivnosti predpisala tudi minimalne zahteve glede sodnega varstva pred protipravno prisvojitvijo, razkritjem in uporabo poslovnih skrivnosti. Nova materialnopravna ureditev je predmet tega članka, ureditev sodnega varstva pa bo obravnavana v eni od naslednjih številk revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

ECB in interesne skupine proti Sloveniji

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 14.2.2019

Banka Slovenije

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 7/2019Konec januarja je Evropska komisija (EK) proti Sloveniji sprožila postopek pred Sodiščem EU, saj naj bi naša država kršila nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke (ECB) in dolžnosti lojalnega sodelovanja v postopku zasega dokumentov med preiskavo v Banki Slovenije (BS), povezano s sanacijo bank leta 2013. Naša oblast se čudi, da nas tožijo, mene pa preseneča vnema, s katero ECB varuje BS pred slovensko državo in pri tem uporablja kot vzvod zaščito svojih arhivov. Kje so motivi ECB za tožbo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Tvegani kapital kot oblika financiranja gospodarskih družb

mag. Matjaž Kovač, 7.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 5-6/2019Cilj družb tveganega kapitala (ang. venture capital) je zagotoviti transparentno in hitro financiranje podjetij, ki začenjajo poslovanje oziroma ga nadaljujejo z novimi tehnološkimi rešitvami. Zakon o družbah tveganega kapitala (ZDTK) v pojem tvegani kapital vključuje tiste lastniške naložbe v gospodarske družbe, katerih vrednostni papirji niso predmet trgovanja in se z njimi ni trgovalo na organiziranem trgu ter katerih vrednostni papirji se vlagajo po načelu aktivnega upravljanja v obliki povečanja osnovnega kapitala z vložki ali v obliki ustanovitve gospodarske družbe. Tvegani kapital se vlaga z namenom financiranja razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja, razvoja izdelkov ali storitev in začetnega trženja oziroma nadaljnjega razvoja podjetja za povečanje proizvodnih zmogljivosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Načelo davčne pravičnosti in davek od dobička iz kapitala

mag. Joži Češnovar, 7.2.2019

Davki občanov in dohodnina, Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Joži Češnovar, Pravna praksa, 5-6/2019Davčne zavezance je vznemirjala dosedanja praksa Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) v zvezi z obdavčitvijo kapitalskih dobičkov pri odsvojitvi deleža v družbi (poslovnega deleža ali delnice), in sicer v primerih, ko družbenik družbe ni financiral zgolj z vplačilom osnovnega vložka oziroma nominalnega zneska delnice, temveč še z drugimi načini lastniškega financiranja družbe. FURS je namreč trdil, da se kapitalski vložki družbenika v obliki naknadnih vplačil in v obliki vplačanega presežka kapitala (agio), ki jih družba evidentira v postavki kapitalske rezerve, ne vštevajo v nabavno vrednost poslovnega deleža oziroma delnice. Posledica tega stališča je bilo obdavčevanje fizičnih oseb z davkom od dobička od kapitala na del vrednosti, ki so jo dosegli ob odsvojitvi kapitala, ki ni predstavljala dobička odsvojitelja, temveč zgolj povračilo njegovega vložka. Vrhovno sodišče je takšno razlago zavrnilo in s precedenčno sodbo, ki jo je javno razglasilo 22. januarja 2019, prekinilo to davčno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Nespremenjene obrestne mere ECB

Avtor ni naveden, 7.2.2019

Obresti in obrestna mera

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5-6/2019Svet ECB je sklenil, da pusti obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita nespremenjene na ravni 0,00 odstotka, 0,25 odstotka oziroma -0,40 odstotka. Svet pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ravni še vsaj čez poletje 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Opravljanje poslovne dejavnosti v domačem okolju

mag. Suzana Pisnik, 7.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 5-6/2019Zaradi različnih državnih spodbud za razvoj podjetništva in samozaposlovanja ter gospodarske krize se je veliko ljudi odločilo za opravljanje samostojne poslovne dejavnosti in odprtje lastnega podjetja. Vsak samozaposleni oziroma podjetnik, ki začne opravljati dejavnost, se ob ustanavljanju sreča z vprašanjem stroškov. Poleg registracije podjetja je pomembna postavka poslovni prostor. Dejavnost lahko podjetnik opravlja v najetih prostorih, lahko jih kupi ali dejavnost opravlja v lastni hiši oziroma stanovanju večstanovanjske stavbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Privatizacija - kraljica vseh reform

dr. Anže Burger, 7.2.2019

GOSPODARSKI SUBJEKTI

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 5-6/2019Za nami je šest let gospodarske rasti, a sedanja in pretekli dve vladi v tem času niso izpeljale niti ene resne strukturne reforme. Politiki se hvalijo z visoko gospodarsko rastjo, ob tem pa zamolčijo, da sta nas že leta 2017 po realnem razpoložljivem dohodku na prebivalca prehiteli Češka in Latvija, dohiteli pa Slovaška in Poljska. Ti sta po podatkih Eurostata leta 1995 za nami zaostajali za kar 42 odstotkov. Čakajo nas zdravstvena reforma, pokojninska reforma, stanovanjska reforma, racionalizacija javnega sektorja, davčna reforma, reforma trga dela, reforma socialne politike, upoštevanje fiskalnega pravila in kraljica vseh reform: privatizacija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Zasebna podjetja lahko shranjujejo žare

dr. Nana Weber, 17.1.2019

Gospodarske javne službe (komunala)

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 3/2019Sodišče Evropske unije (EU) je sprejelo zanimivo odločitev, ki opravljanje dejavnosti shranjevanja mrliških žar omogoča tudi zasebnim podjetjem kljub zakonodaji, ki to dovoljuje zgolj javni službi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

O zlatu

Črt Jakhel, 17.1.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Črt Jakhel, Pravna praksa, 3/2019Nerad se pogovarjam o zlatu. Razlog je podoben kot pri politiki: občinstvo se rado razdeli na način, ki ima več skupnega z religijo kot z racionalnostjo. Vendar je v zadnjem času v naslovih in pogovorih čutiti zanimanje. Zato naj poskusim odgovoriti vsem, ki vprašajo - slišal sem, da bo zdaj prava stvar zlato, ali je res?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Potrošniški krediti v švicarskih frankih v francoski zakonodaji in sodni praksi

dr. Jorg Sladič, 17.1.2019

Banke in hranilnice

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 3/2019Tudi francoski potrošniki so pred krizo zaradi nižjih obrestnih mer jemali kredite v švicarskih frankih (CHF). Za razliko od mnenja dela slovenske (ustavnopravne) teorije je treba omeniti, da taki krediti v Franciji niso bili nikoli prepovedani ali nedovoljeni. Po krizi in težavah s plačili kreditov v CHF je bila zakonodaja v letu 2014 samo zaostrena, in sicer tako, da valutno tveganje nosi posojilodajalec. Uresničeno valutno tveganje je tudi v Franciji pripeljalo do podobnih sodnih sporov kot pri nas, ki se zaključujejo pred Kasacijskim sodiščem (Vrhovnim sodiščem).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Odstop od zavarovalne pogodbe o življenjskem zavarovanju

Avtor ni naveden, 10.1.2019

TRGOVINA, ZAVAROVALNIŠTVO

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019 "In kaj lahko svojci, ko je nakup opravljen, pogodba podpisana, naredijo? Gospod z dementno mamo se je obrnil na kolega, ki je zavarovalni agent. Ta je spisal zahteve za prekinitev pogodbe, ki so jih zavarovalnice upoštevale, ni pa nujno, da bi jih. Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pogumno v 2019

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 10.1.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 1-2/2019Pravijo, da bo kriza prišla. Vsakih deset let pride in spet bo. Vprašanje je le, kdaj in kakšna bo, predvsem pa, kako bo vplivala na vsakega od nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Izzivi poglabljanja evropske bančne unije

Jakob Cerovšek, 10.1.2019

Banke in hranilnice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jakob Cerovšek, Pravna praksa, 1-2/2019Dne 27. novembra 2018 je v okviru drugega senata nemškega Zveznega ustavnega sodišča (Bundesverfassungsgericht) potekala prva obravnava v zadevi pobudnikov ustavne presoje, ki zatrjujejo nezakonitost pravne podlage za vzpostavitev obeh že oblikovanih stebrov bančne unije. Gre za poskus izpodbijanja ustanovnih aktov bančne unije z vidika domnevnega ultra vires prenosa pristojnosti z držav članic EU na Evropsko centralno banko (ECB) tako v okviru Enotnega mehanizma nadzora kot tudi glede Enotnega mehanizma za reševanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Nadaljevanje agonije za družbenike izbrisanih družb?

Ivanjko Šime, Grušovnik Lara, 20.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Šime Ivanjko, Lara Grušovnik, Pravna praksa, 49-50/2018Dne 11. decembra 2018 je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu razglasilo sodbo v zadevi Lekić proti Sloveniji, s katero ni ugotovilo kršitev človekovih pravic pri izbrisu pravnih oseb iz sodnega registra in ex lege prenosu odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe na družbenike na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) iz leta 1999. Navedeni zakon je bistveno odstopal od temeljnega načela korporacijskega prava, da družbeniki kapitalskih družb odgovarjajo za obveznosti družbe samo do višine svojega kapitalskega vložka, z osebnim premoženjem pa le v primeru, da so izpolnjeni pogoji za institut spregleda pravne osebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Bančna kriza 2008: primerjava Islandije in Slovenije

Nace Potočnik, 20.12.2018

BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET

Nace Potočnik, Pravna praksa, 49-50/2018Globalna bančna kriza iz leta 2008 je močno prizadela delovanje finančnih in gospodarskih sistemov številnih držav po svetu, zato je bil pozneje njeni sanaciji namenjen zajeten del nacionalnih proračunov. Pričujoči članek sistematično razišče in primerja tri ključne razlike med Islandijo in Slovenijo v povezavi z bančno krizo, in sicer razhajanja glede vzrokov za nastanek bančne krize, njene sanacije in postopkov, ki sta jih državi izvedli z namenom določitve kazenske, politične in drugih odgovornosti udeleženih subjektov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Uveljavljanje terjatev, nastalih po začetku postopka zaradi insolventnosti

Dida Volk, 20.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dida Volk, Pravna praksa, 49-50/2018V zadnjih letih se je število postopkov zaradi insolventnosti izrazito povečalo. Največji porast števila začetih postopkov beležimo pri postopkih osebnega stečaja, in sicer od uveljavitve novele ZFPPIPP-F decembra 2013 naprej, saj so dolžniki - predlagatelji začetka postopka osebnega stečaja - oproščeni predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Tudi (nova) možnost poenostavljene prisilne poravnave, uvedena z novelo ZFPPIPP-E, je postala očitno "zanimiva" za insolventne dolžnike. V obeh postopkih, osebnem stečaju in poenostavljeni prisilni poravnavi, pa terjatve upnikov, ki so nastale po začetku postopka, pogosto niso poravnane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Štiri odločitve vrhovnega sodišča o kreditih v švicarskih frankih

Robert Preininger, 20.12.2018

Banke in hranilnice, TRGOVINA

Robert Preininger, Pravna praksa, 49-50/2018Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VS RS) je v sklepu Ips 141/2017 z dne 18. oktobra 2018 dalo poudarek pravu EU z vidika "visoke ravni varstva potrošnikov, spodbujanja njihove pravice do obveščenosti, izobraževanja in samoorganiziranja za zaščito njihovih interesov". Glede pojma potrošnik v smislu 2. člena Direktive 93/13 pa je v citiranem sklepu zavzelo stališče, da je ta pojem objektiven in neodvisen od konkretnih znanj, ki jih lahko ima zadevna oseba, ali od informacij, s katerimi dejansko razpolaga. Razpravljanje v sodnih postopkih o individualnih lastnostih posameznikov, ki so kot potrošniki sklenili potrošniške kreditne pogodbe z bankami, je torej izključeno z vidika materialnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Investirati z upoštevanjem etičnih vrednot?

Primož Cencelj, 13.12.2018

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Primož Cencelj, Pravna praksa, 48/2018Prav neverjetno se mi zdi, kako se lahko stvari v dveh desetletjih spremenijo. Udeležba tekačev na Ljubljanskem maratonu je fascinantna (letos več kot 20 tisoč). Biti tekač je postala moda in v določenih krogih celo del identitete, ki daje socialno potrditev. Sam pa se spominjam tudi drugačnih časov. Ko sem se začel kot otrok ukvarjati s tekom, je bilo takrat to še marginalno, če ne že čudaško početje. Dobro se spominjam, da so me med daljšimi teki mimoidoči ljudje ogovarjali, tako s spodbudnimi besedami kot z negativnimi opazkami. Kot bi bil nek vesoljec. Sedaj pa je ob lepih dnevih na tekaških promenadah že prava gneča. Lepo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Prenos sedeža družbe čez mejo

dr. Maria Škof, 13.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Maria Škof, Pravna praksa, 48/2018Ali je mogoče slovensko gospodarsko družbo preseliti v Avstrijo tako kot pohištvo s selitvenim servisom ali celo v nahrbtniku? O možnosti, da bi podjetje prenesli npr. v Avstrijo, razmišlja marsikatero slovensko podjetje, ki išče prijaznejše podjetniško okolje. Debata o prenosu sedeža podjetja iz Slovenije v drugo državo se je razvnela nedavno, ko je tudi znani slovenski podjetnik Akrapovič v javnosti na glas razmišljal o tem, da bi podjetje preselil v tujino. Zamisel, da bi se sedež in s tem podjetje preneslo tako rekoč »v nahrbtniku« v drugo državo, se mnogim - še danes - zdi predrzna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Hladen tuš za kreditojemalce v švicarskih frankih

Igor Vuksanović, 6.12.2018

TRGOVINA, Banke in hranilnice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 47/2018Vrhovno sodišče je javnost seznanilo s pomembno odločitvijo v sporu med banko in kreditojemalci v švicarskih frankih (sodba in sklep št. II Ips 195/2018, z dne 25. oktobra 2018, s katerima sta potrjena sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. II Cp 1977/2017, z dne 1. marca 2018). Poenostavljeno in skrčeno lahko to odločitev označimo kot zavrnitev zahtevka kreditojemalcev na ugotovitev ničnosti dveh pogodb o deviznem kreditu in sporazuma o zavarovanju terjatve v obliki notarskega zapisa ter na izbris domnevno neveljavne vknjižbe hipoteke banke na nepremičninah kreditojemalcev. Pogodbe so predvidevale, da se anuiteta plačuje v frankih; če pa kreditojemalec na računu vsakokrat ni zagotovil kritja v frankih, je banka posegla po njegovih evrskih sredstvih, ki jih je preračunala v franke po tečaju na dan bremenitve računa. Taka pogodbena ureditev je breme kasnejše visoke rasti vrednosti franka v celoti prenesla na stranko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Ekonomske pravice potrošnikov in krediti v švicarskih frankih

Branka Sedmak, 6.12.2018

TRGOVINA, Banke in hranilnice

Branka Sedmak, Pravna praksa, 47/2018Dne 20. novembra 2018 je bila objavljena sodba Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 195/2018 z dne 25. oktobra 2018, ki je prva izmed mnogih zadev glede kreditov v švicarskih frankih (CHF), v kateri je sodišče zavrnilo revizijo tožnikov - kreditojemalcev kredita v CHF - in potrdilo odločitev, da obravnavani kreditni pogodbi nista nični. Sodba pa ni pomembna le zato, ker gre za prvo vsebinsko dokončno odločitev najvišjega sodišča v tovrstnih zadevah, temveč predvsem zato, ker se ukvarja z enim od pomembnejših vprašanj potrošniškega prava, in sicer išče ravnotežje med zaščito šibkejše pogodbene stranke (pojasnilno dolžnostjo ponudnika blaga ali storitev) in lastno skrbnostjo, odgovornostjo in avtonomijo potrošnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Tudi slepa banka zrno najde

Črt Jakhel, 6.12.2018

Banke in hranilnice

Črt Jakhel, Pravna praksa, 47/2018Te dni se je na spletni strani Banke Slovenije znašla dobra novica: "Vzpostavitev vseevropske rešitve Evrosistema za izvrševanje takojšnjih plačil". Govori o tem, da so kot del sistema TARGET odslej v EU na voljo plačila, ki potekajo kadarkoli (ne glede na uro in dan), v le nekaj sekundah, tako znotraj držav kot med njimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Poškodba parkiranega vozila zaradi odpiranja vrat drugega parkiranega vozila

Zoran Skubic, 6.12.2018

ZAVAROVALNIŠTVO

Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2018Parkiranje jeklenih konjičkov zlasti v kakih urbanih predelih starejšega letnika ne zahteva zgolj znanja, ampak je tovrstno početje že kar zahtevna obrt. Pri tem seveda ne gre le za iskanje prostih parkirnih mest, za katere pristojne mestne oblasti (še) niso določile urne ali večurne pristojbine. Že časovno bežen postanek avta na površinah, ki so bile prvotno namenjene kvečjemu konjski vpregi z največ kako ožjo vozovno kompozicijo, utegne lastniku prislužiti neželene praske in vdrtine, da hujših posledic srečanj z zahrbtno nizkimi količki ali z betonskimi cvetličnimi lonci niti ne omenjam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Stečajni postopek - prijava terjatve iz naslova stroškov prekinjenega sodnega postopka

Avtor ni naveden, 22.11.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2018Določba 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP je povsem jasna. V povezavi z določbo šestega odstavka istega člena pa takšna ureditev pomeni spremembo pogojev za uveljavljanje zahtevka za povrnitev stroškov postopka, kot so urejeni v splošnih določbah drugega in tretjega odstavka 163. člena ZPP. Ne glede na način končanja pravdnega postopka po izpolnitvi pogojev za nadaljevanje postopka (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP), je predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka. Takšna dodatna ovira za uveljavljanje stroškovnega zahtevka v pravdi je utemeljena na načelu koncentracije v stečajnem postopku, saj omogoča, da se že v fazi preizkusa terjatev ugotovi obseg vseh terjatev in z njimi povezanih stroškov, ki vplivajo na možnost poplačila upnikov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 94 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(33) 48(32) 47(30) 46(25)
45(24) 45-46(11) 44(36) 44-45(2)
43(29) 43-44(2) 42(12) 42-43(8)
41(13) 41-42(18) 40(7) 40-41(13)
39(12) 39-40(19) 38(35) 38-39(6)
37(23) 37-38(2) 36(24) 36-37(13)
35(56) 35-36(2) 34(40) 33(28)
33-34(1) 32(18) 32-33(4) 31(4)
31-32(25) 30(3) 30-31(11) 29(9)
29-30(35) 28(25) 28-29(10) 27(31)
27-28(7) 26(31) 26-27(3) 25(42)
25-26(4) 24(33) 24-25(31) 23(44)
Več...

Leto objave

2019(14) 2018(68) 2017(63) 2016(63)
2015(61) 2014(73) 2013(70) 2012(78)
2011(103) 2010(72) 2009(108) 2008(112)
2007(157) 2006(138) 2005(78) 2004(72)
2003(75) 2002(70) 2001(79) 2000(71)
1999(85) 1998(108) 1997(109) 1996(88)
1995(84) 1994(35) 1993(62) 1992(61)
1991(80)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.5. ZUNANJETRGOVINSKI PREDPISI 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov