O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 148
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 3699)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Varstvo dolžnika v nepremičninski izvršbi se krepi

Cvetka Horvat, 29.8.2019

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 32/2019Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L), ki je začel veljati 25. marca 2018, je na področju nepremičninske izvršbe na strani dolžnika na normativni ravni uvedel vrsto varoval, kot sta jih izoblikovali tako slovenska sodna praksa kot praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). V Sloveniji je odmevala sodba Vaskrsić proti Sloveniji, št. 31371/12, ki jo je 25. aprila 2017 objavilo ESČP. Predvsem na podlagi tega primera je predlagatelj v predlogu ZIZ-L zapisal, da je eden od ciljev izvršilnega postopka v poplačilu upnika, ki ima na podlagi izvršilnega naslova pravico do poplačila. Hkrati je navedel, da mora biti izvršba učinkovita (sorazmernost stroškov in koristi), hitra in formalna, vendar mora vsebovati sorazmerne posege v dolžnikovo sfero (privilegiranost upnikovega položaja, vendar z upoštevanjem legitimnih interesov dolžnika in tretjih oseb).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

O smiselnosti konkurence pri kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic

Meta Mencinger, 29.8.2019

Intelektualna lastnina

Meta Mencinger, Pravna praksa, 32/2019Konkurenco običajno povezujemo s svobodo, monopola pač ne. In vendar je včasih monopol tisti, ki prek varnosti in predvidljivosti omogoča več svobode. V tem pogledu je obstoječa ureditev kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic smiselna, ideje o vpeljavi konkurence med kolektivne organizacije pa morda ne ciljajo zgolj na osvoboditev trga ustvarjalne industrije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Dedovanje digitalne zapuščine

Zoran Skubic, 29.8.2019

Dedovanje

Zoran Skubic, Pravna praksa, 32/2019"Pravice in obveznosti umrlega, kolikor niso osnovane na zgolj osebnih razmerjih, se imenujejo njegova zapuščina ali ostalina." S temi določbami paragrafa 531 Obč(n)ega državljanskega zakonika (ODZ) se v pravu, ki je veljalo praktično na vsem ozemlju, kjer so v 19. stoletju živeli Slovenci, prvič strnjeno poda splošno veljavna definicija vseh (praviloma) premoženjskih pravic in obveznosti, ki so lahko predmet dedovanja po zapustniku. Iz dedovanja po predmetnem paragrafu so tako izrecno izvzete strogo osebnostne pravice zapustnika. Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražno okupacijo, je ODZ formalno razveljavil, dejansko pa je z izjemo v 4. členu določil, da je njegova vsebina ostala neformalni pravni vir v obliki (še vedno zavezujočih) pravnih pravil. Ta vsebina je bila pozneje (večkrat), a ne v celoti, prevzeta v sedanjo določbo 2. člena Zakona o dedovanju, ki kot predmet dedovanja (tj. zapuščino) opredeljuje vse stvari in pravice, ki (lahko) pripadajo posameznikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Agrarne skupnosti: kako ozdraviti hromega

Mitja Lojen, 29.8.2019

DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE, Dedovanje

Mitja Lojen, Pravna praksa, 32/2019Pri deležih agrarne skupnosti gre za posebno zapuščinsko maso, kjer dedovanje urejajo posebna pravila v Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) in Zakonu o agrarnih skupnostih (ZAgrS). Predlagam spremembe, da bi se postopno odpravilo dedovanje deležev: menim namreč, da institut dedovanja otežuje neovirano delovanje agrarne skupnosti. Predlagam navezavo deležev na nepremičnine v isti katastrski občini (smiselno enako kot pri razmerju med posameznimi in skupnimi deli stavbe v etažni lastnini).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Zakon o izvršbi in zavarovanju z novelo ZIZ-L

Dida Volk, 29.8.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 32/2019Ob sprejetju zadnje novele ZIZ-L lahko vsi ugotovimo, da ne prinaša bistvenih premikov oziroma sprememb. Tudi Ekart meni, da za reformna prizadevanja na področju izvršilnega prava velja pravilo: dva koraka naprej in enega nazaj. Pa vendar naslov knjige upravičeno nosi opredelitev "razširjena" uvodna pojasnila, saj avtorja nekatere institute izvršilnega prava v povezavi s spremembami in dopolnitvami novele ZIZ-L razlagata širše in poglobljeno. Tako so nekatera poglavja dragocen prispevek k pravni teoriji na področju izvršilnega prava, saj na tem področju pogrešamo teoretično strokovno delo, namenjeno tako študentom kot vsem, ki se z izvršilnim pravom (vsakodnevno) srečujejo: sodnikom, odvetnikom, notarjem, izvršiteljem in ostali strokovni javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Vzdrževalna dela v večstanovanjski stavbi

mag. Suzana Pisnik, 29.8.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 32/2019S spodnjega dela stanovanjskega balkona odpada omet na teraso spodnjega soseda, ki stanuje v pritličju. * Kaj storiti, ko je treba za izvedbo vzdrževalnih del uporabiti tudi sosednjo nepremičnino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Nasilje v družini - kako najti izhod?

mag. Sanela Štadler, 22.8.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Sanela Štadler, Pravna praksa, 30-31/2019Po nekaterih podatkih se nasilje nad ženskami odvija za vrati vsakega petega doma, kar pomeni, da mnogo odraslih moških ni sposobnih kontrolirati svojih čustvenih izbruhov in da ima naša družba resen problem. Vsako nasilje v družini se prične s čudovito ljubezensko zgodbo, ki pa se lahko izrodi v podobo nasilne zakonske zveze, kot jo prikaže film z naslovom V postelji s sovražnikom. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v 3. členu opredeljuje nasilje v družini kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja na enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinske članice ne glede na starost, spol ali katero drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. Kakšne so pravne poti do izhoda iz takšne situacije? Predstavljam lastne izkušnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Osebnostne pravice - pravica do združevanja - pravno priznana nepremoženjska škoda

Avtor ni naveden, 22.8.2019

Obligacije, Društva, javni shodi, prireditve

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2019Pravica do združevanja ne spada med osebnostne pravice, ki so predmet varstva v okviru pravno priznane nepremoženjske škode zaradi pretrpljenih duševnih bolečin, do povrnitve katere je posameznik upravičen po 179. členu OZ. Vrednota te pravice se izraža v povezovanju posameznikov med seboj, to pa presega obseg pravic iz 179. člena OZ, ki izvirajo neposredno in zgolj iz človekove osebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - vložitev neuspešne tožbe

Avtor ni naveden, 22.8.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2019Škoda, ki jo uveljavlja tožnica, izhaja iz vložene izpodbojne tožbe po določbah ZFPPIPP in ni odvisna od vsebine njene terjatve, ki jo je prijavila v stečajnem postopku, zato se tožnica ne šteje za upnico, ampak za tretjo osebo. Odškodninskega zahtevka zoper stečajnega upravitelja zato ni mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan 102. člena ZFPPIPP; za vtoževano škodo odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti (131. členu OZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Kodifikacija pogodbe o izdelavi aplikativne računalniške programske opreme

mag. Sanela Brglez, 22.8.2019

Obligacije

mag. Sanela Brglez, Pravna praksa, 30-31/2019Pogodba o izdelavi aplikativne računalniške programske opreme pridobiva pomen, saj se tehnični informacijski sistemi združujejo s poslovnimi sistemi, kar predstavlja zahtevno nalogo tako za informatike kot tudi za pravnike, ki sodelujejo pri pripravi takšnih pogodb. Razvoj informacijske tehnologije, kompleksnost programskih rešitev, ki jih potrebujejo naročniki, in nova vsebina izpolnitvenih ravnanj pogodbenih strank odpirajo vprašanje, ali je nastopil čas za kodifikacijo takšne pogodbe. Pri uzakonitvi posamezne pogodbe pa je treba odgovoriti na vprašanje, ali obstoječi zakonodajni okvir zagotavlja zadostno pravno varstvo ali pa je v konkretnem primeru potrebna drugačna razporeditev pravic in obveznosti med strankama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Vgradnja nadstrešnega okna v večstanovanjski stavbi

mag. Suzana Pisnik, 22.8.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 30-31/2019• Kakšno soglasje etažnih lastnikov potrebuje lastnik mansardnega stanovanja v večstanovanjski stavbi za vgradnjo nadstrešnega okna na strehi, pri čemer se z vgradnjo poseže v konstrukcijo objekta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Izvršilno sodišče in presoja nepoštenosti pogojev

dr. Nana Weber, 18.7.2019

Obligacije, Civilni sodni postopki

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 28-29/2019Sodišče Evropske unije je odločilo, da je slovenska zakonodaja, ki sodišču v postopku izvršbe na podlagi pogodbe o hipotekarnem kreditu, sklenjene med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (v nadaljevanju: notarski zapis), onemogoča presojo nepoštenosti pogojev (na predlog potrošnika - dolžnika ali po uradni dolžnosti) in na tej podlagi odloži izvršbo, v neskladju s pravom EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Slovenski potrošniki v izvršbi in dolgovi v švicarskih frankih

dr. Jorg Sladič, 18.7.2019

Civilni sodni postopki, TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 28-29/2019Slovenska javnost še ni posvetila veliko pozornosti nedavni odločbi Sodišča EU v zadevi Kuhar, ki se nanaša na problematiko izvršbe zaradi neplačila hipotekarnega dolga na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, s katerim je zavarovan dolg v švicarskih frankih. Sodišče EU je potrdilo stališče pravne stroke, ki je bilo izdelano za izvršilne sodnike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Avtorskopravni vidiki poskusov digitalizacije univerzalnega knjižnega fundusa

Luka Novak, 18.7.2019

Intelektualna lastnina

Luka Novak, Pravna praksa, 28-29/2019Google je v letu 2004 - ko je bil še na ravni ponudnika spletnega brskalnika, ni pa še imel statusa "spletnega velikana" - predstavil projekt Google Print Library Project, danes znan pod imenom Google Books, ki sta si ga še kot študenta Univerze v Stanfordu leta 1996 zamislila ustanovitelja Googla Sergey Brin in Larry Page. Projekt naj bi zajel celotno zakladnico človeškega znanja, s tem da bi digitaliziral knjižni fundus, dostopen v velikih knjižnicah. Google je v ta namen sklenil dogovore z velikimi knjižničnimi akterji, kot so harvardska knjižnica, knjižnica Univerze v Michiganu, oxfordska knjižnica in newyorška javna knjižnica. Naznanil je, da namerava poskenirati 150 milijonov knjig, dostopnih v sodelujočih knjižnicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Pogodba o odvetniškem zastopanju - dogovor o višini nagrade

Avtor ni naveden, 11.7.2019

Odvetništvo in notariat, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 27/2019Pogodba o odvetniškem zastopanju, s katero je bilo dogovorjeno, da odvetniku pripada nagrada v vrednosti 10 odstotkov od tržne vrednosti nepremičnin, ki so bile predmet denacionalizacijskega postopka in so bile z odločbo o denacionalizaciji vrnjene na ime upravičenke, ne nasprotuje 17. členu ZOdv in zato ne more biti nična.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Odpoved najemne pogodbe in pravica do spoštovanja doma

dr. Nana Weber, 11.7.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 27/2019Pravica do spoštovanja doma iz prvega odstavka 36. člena Ustave posamezniku v določenih primerih zagotavlja, da bo pred pretečo izgubo doma deležen sodne presoje sorazmernosti posega. Ta presoja mora biti še posebej skrbna tedaj, ko posamezniku preti izselitev iz državnega oziroma neprofitnega najemnega stanovanja, pod pogojem da se je posameznik že v postopku pred sodišči skliceval na to pravico, je pred kratkim odločilo Ustavno sodišče RS v odločbi Up-619/17 z dne 14. februarja 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Kako pravno zavezujoče nadomestiti vsebino sklepov Vlade o spornih vprašanjih iz Splošnih dogovorov v zdravstvu

dr. Katja Triller Vrtovec, 11.7.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Civilni sodni postopki

dr. Katja Triller-Vrtovec, Pravna praksa, 27/2019Vlada je na 31. redni seji dne 16. maja 2019 sprejela Sklep, s katerim je v Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru v zdravstvu za leto 2019 (v nadaljevanju SD19) znižala zgornjo mejo, ko lahko družinski zdravnik ali pediater na primarni ravni začne odklanjati opredeljevanje novih zavarovanih oseb. Meja za odklanjanje je bila znižana z 2.100 na 1.895 glavarinskih količnikov, čeprav mesečno povprečje na državni ravni za ambulanto družinske medicine presega obe števili in naj bi v juniju 2019 znašalo 2.436 glavarinskih količnikov. Sklep Vlade ne posega v obstoječe obračunske modele in način plačevanja zdravstvenih storitev. Nov obračunski model za financiranje dejavnosti družinske medicine s finančnimi posledicami naj bi bil opredeljen v Aneksu št. 2, ki naj bi ga Vlada sprejela julija 2019. Ker je Vlada sprejet sklep k Aneksu št. 1 kljub temu označila za pomemben korak k reševanju problematike družinske medicine, sem se vprašala, ali sprejetje Sklepa, ki nima finančnih posledic, prinaša vsaj kakšne pravne posledice bodisi v obliki splošne veljavnosti kot predpisa bodisi v obliki veljavnosti za stranke SD19. V ta namen sem preučila obstoječo ustavnosodno presojo in sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Nekaj pomislekov o predlaganih spremembah SPZ

Leon Recek, 11.7.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Leon Recek, Pravna praksa, 27/2019Na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika (EVA 2018-2030-0047, 18. junij 2019). Predlagane spremembe zajemajo več področij, predmet tega prispevka je upravljanje s solastnino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Dan odprtega znanja

Tilen Zonta, 4.7.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Tilen Zonta, Pravna praksa, 26/2019Na Dnevu odprtega znanja, ki sta ga 6. maja 2019 v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanju ZRC SAZU) organizirala Inštitut za intelektualno lastnino in zavod Danes je nov dan, so številni predavatelji delili svoje znanje o različnih vidikih odprtega znanja, tj. znanja, ki ga lahko vsakdo prosto uporablja, razširja in predeluje, ne da bi ga pri tem ovirale pravne, tehnološke ali družbene prepreke. Odprto znanje sestavljajo gradniki, kot so odprta kultura, odprta znanost, odprto izobraževanje, odprta strojna in programska oprema ter odprti podatki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Načelo formalne legalitete - izvršilni naslov na izpraznitev nepremičnine - solastnina

Avtor ni naveden, 4.7.2019

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2019V konkretnem primeru izvršilni naslov dolžniku nalaga izselitev iz celotne nepremičnine; dolžnik ne more materialnopravni pravilnosti izvršilnega naslova ugovarjati v postopku, v katerem se odloča o njegovi izvršitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Kako naj lastnik nepremičnine reši problem skvoterjev?

Igor Vuksanović, 20.6.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 24-25/2019Mestna občina Ljubljana (MOL) ima velike težave s povrnitvijo posesti svoje lastnine v nekdanjem tovarniškem kompleksu Roga (Rog), ki ga trenutno zaseda množica agresivnih anarhističnih skvoterjev, ki so sposobni predvsem brezdelja in trosenja oguljenih floskul o "strukturnem nasilju kapitalistične družbe" (imenoval jih bom "rogovci"). Kljub temu da je MOL pridobil več pravnomočnih sodb proti nekaterim posameznikom, ki so izvrševali posest Roga, rogovci že grozijo, da to ne bo nič zaleglo. Največji problem je, da utegnejo imeti prav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Odziv na članek "Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?"

Tomaž Pavčnik, 20.6.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 24-25/2019V Pravni praksi, št. 23 z dne 13. junija 2019 je bil objavljen prispevek Igorja Vuksanovića z naslovom "Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?" Avtor v njem kritično obravnava Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 315/2017 z dne 14. februarja 2019. Članek sem prebral z velikim zanimanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe

Patricija Kržan, 20.6.2019

Obligacije

Patricija Kržan, Pravna praksa, 24-25/2019V pogodbenem pravu je uveljavljeno načelo relativnosti pogodbenih razmerij. To pomeni, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki in ima učinek za tretje osebe le izjemoma. Jasna posledica tega pravila je, da imata pogodbeni stranki vedno pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe. Problematično je vprašanje, ali imajo pravni interes tudi tretje osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Novi Komentar Ustave RS in starševstvo istospolnih parov

dr. Mojca Zadravec, 20.6.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mojca Zadravec, Pravna praksa, 24-25/2019Dober komentar ustave je gotovo "nepogrešljiv pravniški pripomoček": tako za pravnike, ki se s pravom ukvarjajo na praktični ali znanstveni ravni, kot tiste, ki se s pravom šele spoznavajo. Ob tem se mi zdi nujno dodati, da si mora vsakokratni komentar pravnega akta (še posebej ustave) takšno težo pridobiti s svojo vsebino in mu nikakor ne pripada samo zato, ker delo nosi naslov "komentar". Ob formalnem razlogu (tj. ker komentar ni formalni pravni vir), je tu predvsem vsebinski razlog: z nekritičnim sklicevanjem na neposrečeno vsebino komentarja bi se od vsebine predmeta komentiranja lahko oddaljili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Prva leta uporabe Uredbe EU, št. 650/2012

Katja Plauštajner Metelko, 20.6.2019

Dedovanje

Katja Plauštajner-Metelko, Pravna praksa, 24-25/2019V pravnem prostoru Evropske unije, s tem pa tudi v Sloveniji, se od 17. avgusta 2015 naprej uporablja Uredba (EU), št. 650/2012, o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba 650/2012). Uredba, znana tudi pod imenom Uredba Bruselj IV, je v dedovanje s čezmejnimi elementi vnesla kar nekaj pomembnih sprememb. Te že vplivajo na delo sodišč v državah članicah, prav tako pa se kažejo pozitivni časovni in stroškovni učinki za dediče.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 148 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(58) 48(57) 47(49) 46(37)
45(39) 45-46(15) 44(56) 44-45(3)
43(42) 43-44(5) 42(28) 42-43(19)
41(14) 41-42(27) 40(14) 40-41(23)
39(18) 39-40(45) 38(58) 38-39(10)
37(47) 37-38(2) 36(50) 36-37(22)
35(69) 35-36(3) 34(54) 33(47)
33-34(6) 32(33) 32-33(7) 31(17)
31-32(57) 30(12) 30-31(24) 29(18)
29-30(64) 28(45) 28-29(18) 27(64)
27-28(9) 26(61) 26-27(4) 25(44)
25-26(8) 24(39) 24-25(55) 23(85)
Več...

Leto objave

2019(78) 2018(115) 2017(108) 2016(156)
2015(111) 2014(132) 2013(150) 2012(154)
2011(204) 2010(179) 2009(169) 2008(159)
2007(171) 2006(161) 2005(135) 2004(156)
2003(152) 2002(129) 2001(115) 2000(75)
1999(113) 1998(129) 1997(102) 1996(98)
1995(110) 1994(65) 1993(77) 1992(75)
1991(121)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.3. CIVILNO PRAVO 2.3.1. Lastnina in druge stvarne pravice 2.3.2. Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori 2.3.3. Intelektualna lastnina 2.3.4. Obligacije 2.3.5. Zakonska zveza in družinska razmerja 2.3.6. Dedovanje 2.3.7. Civilni sodni postopki 2.3.8. Civilni kolizijski predpisi

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov