O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 155
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 3857)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Evropsko potrdilo o dedovanju - vpis v zemljiško knjigo

dr. Nana Weber, 9.7.2020

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster, Dedovanje

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 26-27/2020Po naši mami se je v skladu z Uredbo o dedovanju opravila zapuščinska obravnava v Nemčiji. Nemško sodišče je uporabilo svoje pravo in na koncu izdalo Evropsko potrdilo o dedovanju. Ko smo potrdilo predložili v Sloveniji, je nastala težava pri vpisu v zemljiški knjigo, saj nepremičnine niso bile natančno navedene; navedeni so namreč le podatki o materi (zapustnici), o dedičih in deležih zapuščine. • Kako doseči vpis nepremičnin, ki so v Sloveniji, v zemljiško knjigo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Povrnitev pravdnih stroškov v sporu majhne vrednosti

Avtor ni naveden, 9.7.2020

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26-27/2020Drugi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 - UPB, 45/08 in 10/17) ni v neskladju z Ustavo v delu, po katerem se izračuna odvetniška nagrada za namen povrnitve potrebnih pravdnih stroškov nasprotni stranki v sporih majhne vrednosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Ali je izume umetne inteligence mogoče patentirati

Oskar Peče, 9.7.2020

Intelektualna lastnina

Oskar Peče, Pravna praksa, 26-27/2020Glavna dilema pri patentiranju izumov umetne inteligence je, ali tovrstni izumi ustrezajo pogojem za patentno varstvo. Kot izhaja iz Smernic za preizkus na Evropskem patentnem uradu (v nadaljevanju: Smernice) in obstoječih evropskih patentov, je izum umetne inteligence vsekakor mogoče zaščititi s patentom. Prispevek opredeli pogoje in možnosti pridobitve patenta za izum umetne inteligence po določilih Konvencije o podeljevanju evropskih patentov (v nadaljevanju: EPK).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Odgovornost prevzemnika za dolgove pri prevzemu preko obvodnega podjetja (by-pass)

Grešak Boštjan, Grešak Klemen, 9.7.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Boštjan Grešak, Klemen Grešak, Pravna praksa, 26-27/2020Obligacijski zakonik v 433. členu določa odgovornost prevzemnika premoženjske celote za dolgove, ki se nanašajo na to celoto. Takšna odgovornost je solidarna. Prevzemnik odgovarja poleg dotedanjega imetnika, pod določenimi pogoji pa omejena. Določilo je namenjeno varstvu upnikov. Sodna praksa odgovarja na ključna vprašanja, ki so se v preteklosti zastavljala v zvezi z uporabo tega določila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Ob dveh nedavnih pomembnih odločbah VS RS

dr. Marko Brus, 9.7.2020

Obligacije

dr. Marko Brus, Pravna praksa, 26-27/2020Vrhovno sodišče RS je izdalo dve zanimivi odločbi, ki ju obravnavam v pričujočem članku. Sklep VS RS II Ips 218/2017 je bil izdan leta 2018 v revizijskem postopku zoper sodbo VSK I Cp 90/2016 in se nanaša na kavzo in darilno pogodbo. V letu 2019 pa je bil izdan pomemben sklep II Ips 25/2019, ki se nanaša na kršitev lastninske pravice, v zvezi drugostopenjsko sodbo VSL II Cp 650/2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Pravica do udeležbe pri dobičku kot predmet prenosa

Leonardo Rok Lampret, 9.7.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Leonardo Rok-Lampret, Pravna praksa, 26-27/2020Zgodovina kaže, da so v času gospodarske rasti delniške družbe bolj radodarne pri delitvi dobička oziroma izplačilu dividende. Dividenda ima v korporacijskem pravu poseben položaj, saj se lahko obnaša tako kot korporacijska pravica kot obligacijska pravica, pri čemer je v praksi pomembno, da je jasen trenutek, kdaj se dividenda "izloči" iz delnice in postane obligacijska pravica, saj se za tem v pravnem redu obnaša nekoliko drugače. Pri tem ima bistveno vlogo sklep skupščine o delitvi dobička.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Nekonvencionalna likovna dela in avtorske pravice - je moja tetovaža res moja?

Timotej Kotnik Jesih, 18.6.2020

Intelektualna lastnina

Timotej Kotnik-Jesih, Pravna praksa, 24-25/2020Bolečina traja že eno uro. Na stotine majhnih igel brez prestanka prebada tvojo kožo, počutiš se, kakor bi te nekdo rezal z nožem. Na roki mešanica krvi in črnila prekrivata po meri narisan motiv vrtnice, ki ga tetovator počasi, a vztrajno vnaša v tvojo kožo. Da bo tetovaža končana, moraš v neudobnem položaju sedeti še vsaj poldrugo uro, a vredno je potrpeti, saj bo na koncu tetovaža samo tvoja! Pa bo res?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Odstop terjatve med pravdo

Dejan Kramar, 18.6.2020

Civilni sodni postopki

Dejan Kramar, Pravna praksa, 24-25/2020V poslovni praksi pogosto prihaja do odstopa terjatve s pogodbo oziroma cesijo. Če v zvezi z odstopljeno terjatvijo poteka pravdni postopek, ima prevzemnik nedvomno interes za izid pravde. Odtujitev terjatve, o kateri teče pravda, ne povzroči spremembe strank, a je ne glede na to treba spremeniti tožbeni zahtevek tako, da se zahteva izpolnitev v korist pridobitelja. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, če pride do odstopa terjatve, o kateri teče pravda, to sicer ni ovira, da se pravda med istima strankama ne bi dokončala. Prevzemnik lahko vstopi v pravdo kot novi tožnik le, če se s tem strinjata obe stranki. Ne glede na navedeno pa ima prevzemnik v primeru izostanka soglasja (tožene) stranke možnost sodelovanja v pravdi kot sosporniški intervenient.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Nujni dediči, kadar ni otrok

dr. Nana Weber, 18.6.2020

Dedovanje

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 24-25/2020Pravkar sem se poročil, z ženo ne nameravava imeti otrok. Žena ima brata in mamo, jaz staršev nimam več, imam pa približno 50 bratrancev in sestričen, ki imajo vsi že svoje otroke. Odločila sva se, da bova napisala oporoki, v kateri bova vsak drugega postavila za dediča. • Zanima me, kakšni so nujni deleži drugih sorodnikov v primeru njene smrti in kakšni v primeru moje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Še o izvršbi na podlagi verodostojne listine na Hrvaškem in v Sloveniji

Zoran Skubic, 18.6.2020

Civilni sodni postopki

Zoran Skubic, Pravna praksa, 24-25/2020Pred skoraj natanko tremi leti je Sodišče (EU) v odločitvah Zulfikarpašić in Pula Parking ocenjevalo hrvaško (delegirano) ureditev postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine (VL) z vidika Uredbe št. 805/2004 (evropski nalog za izvršbo; ENI) in Uredbe št. 1215/2012 (izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah). Ugotovilo je, da ureditev, ki zgolj tamkajšnjim notarjem določa pristojnost izdajanja tovrstnih sklepov, nima čezmejnih učinkov. Tako hrvaškega sklepa o izvršbi, ki ga izda notar na podlagi VL, zoper katerega tudi ni bil podan ugovor dolžnika, preprosto ni mogoče čezmejno izvršiti, vsaj ne preko mehanizmov, ki jih določata ti dve uredbi. Toda kaj se zgodi v primeru, da je tovrsten ugovor vseeno podan? Ali pristojno hrvaško sodišče v ugovornem postopku ravna kaj drugače, kot bi sicer, in kaj to pomeni za pravice hrvaških subjektov? To so bile ključne dileme dveh združenih zadev, ki ju je nedavno obravnavalo Sodišče (EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Ko kolesar trči v vrata parkiranega avtomobila

Žiga Cvetko, 18.6.2020

Cestni promet, Obligacije

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 24-25/2020• Kdo je kriv za telesno poškodbo, ko se s kolesom zaletim v nenadoma odpirajoča se vrata ob cesti stoječega pravilno parkiranega avtomobila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Kdo nosi stroške sanacije balkonov?

mag. Suzana Pisnik, 18.6.2020

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 24-25/2020Etažni lastniki so z upravnikom in izvajalcem sklenili dogovor o obnovi fasade ter o kritju vseh stroškov, vključno s stroški, ki nastanejo zaradi sanacije na balkonih. Po končani obnovi se lastniki balkonov izmikajo plačilu stroškov, ki so nastali pri sanaciji na njihovih balkonih. • Kaj lahko storijo ostali etažni lastniki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Razmislek o regulaciji pametnih pogodb

Jurij Lampič, 11.6.2020

Obligacije, ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Jurij Lampič, Pravna praksa, 23/2020Pandemija virusa SARS-CoV-2 je pospešila selitev človeških dejavnosti v digitalno okolje, s čimer je nov zagon dobila tudi priprava zakonodajnih sprememb na področju elektronskega poslovanja in povezanega lajšanja administrativnih ovir. Trend je sovpadel z že prisotnim zanimanjem za tehnologijo veriženja podatkovnih blokov (v nadaljevanju: blockchain) oziroma - bolj splošno - tehnologijo razpršenih evidenc (distributed ledger technology - v nadaljevanju: DLT). V to tematsko polje spadajo tudi t. i. pametne pogodbe (smart contracts).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Kdaj je za predvajanje posnetkov glasbe treba plačati nadomestilo?

Valentina Prete, 11.6.2020

Intelektualna lastnina

Valentina Prete, Pravna praksa, 23/2020Ko se po radiu, v trgovinah, klubih in drugih javnih prostorih predvajajo posnetki glasbenih del, prihaja do izkoriščanja avtorski sorodnih pravic, zaradi česar morajo uporabniki praviloma plačati določeno nadomestilo. Ker pa je zakon obveznost plačila izrecno omejil le na primere, ko se predvajajo fonogrami, izdani za komercialne namene, se je v zadnjih letih v zvezi z vprašanjem, kaj je komercialno izdan fonogram in kdaj je za uporabo takega fonograma treba plačati nadomestilo, izoblikovala zanimiva sodna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Dediščinska skupnost

Špela Peršl, 11.6.2020

Dedovanje

Špela Peršl, Pravna praksa, 23/2020Oče je umrl, zapuščinska obravnava pa je razpisana šele čez par mesecev. Bil je lastnik počitniške hišice, ki se je občasno oddajala. • Ali lahko z bratom še naprej oddajava nepremičnino ali morava počakati na odločitev sodišča?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Žensko nasilje

dr. Luigi Varanelli, 11.6.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 23/2020Nihče verjetno ne bi oporekal, da nasilje nima spola. Ne gre za to, da je v našem jeziku ta beseda srednjega spola; gre za to, da partnersko nasilje izvajajo tako moški kot tudi ženske. Res pa je, da sta obliki nasilja, ki ga običajno v partnerskem odnosu izvajata moški ali ženska, precej različni. Moško nasilje je kot nevihta, ki te sredi prostranega polja preseneti v soparnem poletnem popoldnevu. Njegova moč, njegova sila, njegov hitri izbruh okamenijo tudi najbolj hrabrega človeka. Gre predvsem za fizično nasilje, za jezo in ljubosumje, ki prevzamejo zakompleksanega in zafrustriranega moškega in ki se izvaja predvsem s fizičnim podjarmljenjem nasprotnega spola. Žensko nasilje pa je drugačno: bolj subtilno, psihološko, postopno, plazeče, kalkulirano, hladno, spočetka celo neopazno. Kot modras, ki se tiho in skrito plazi po zelenem spomladanskem travniku, se žensko nasilje ovije okrog partnerskega življenja, ga zastruplja in duši, mu izpije energijo in dušo. Seveda tudi pri ženskah ni izključeno fizično nasilje. Moško in žensko fizično nasilje se razlikujeta zlasti v tem, da ženske uporabljajo predmete (noži, palice ipd.), ki jih je redkeje opaziti pri moških.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Kolizija ustavnih pravic - objava prisluhov iz predkazenskega postopka - relativno javna osebnost - novinarstvo

Avtor ni naveden, 11.6.2020

Obligacije, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2020Senat: mag. Rudi Štravs (preds.), dr. Mateja Končina Peternel (poroč.), mag. Nina Betetto, dr. Ana Božič Penko in Jan Zobec
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Fiduciarni račun rezervnega sklada

Tadej Kovačič, 4.6.2020

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Tadej Kovačič, Pravna praksa, 22/2020Upravnik naše večstanovanjske stavbe je pri hranilnici odprl fiduciarni račun rezervnega sklada v imenu in za račun nas, etažnih lastnikov. 1. Ali lahko kot posamezni etažni lastnik od hranilnice zahtevam (seveda proti plačilu stroškov) izpis prometa na tem računu za določeno obdobje? 2. Ali sme hranilnica pogojevati izročitev takega izpisa s pridobitvijo upravnikovega soglasja? 3. Ali lahko etažni lastniki sami izberemo banko/hranilnico za ta račun in od upravnika zahtevamo, da ga prenese k izbrani banki/hranilnici?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Notarji na Hrvaškem kot pooblaščenci sodišča v zapuščinskih postopkih

Hana Hoblaj, 4.6.2020

Dedovanje

Hana Hoblaj, Pravna praksa, 22/2020Zakonodajalec je na Hrvaškem leta 2003 sprejel celoviti novi zakon o dedovanju (Zakon o nasljeđivanju, v nadaljevanju: ZN), ki se je začel uporabljati 2. oktobra 2003. S tem zakonom je bil na notarje prenesen velik del opravil, ki so jih do tedaj opravljala sodišča, med drugim tudi vodenje zapuščinskih postopkov. Leta 2003 so notarji na Hrvaškem z ZNob zapuščinah v pristojnost dobili tudi sestavljanje javnih oporok, mednarodnih oporok, hrambo oporok, sestavljanje pogodb o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja, pogodb o odpovedi neuvedenemu dedovanju, pogodb o odstopu dednega deleža pred delitvijo, pogodb o dosmrtnem preživljanju in o preužitku ter sestavljanje izjav o preklicu oporoke. Zaradi usklajevanja z drugimi predpisi in lažjega opravljanja zapuščinskih postopkov je bil ZNvečkrat spremenjen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Je poslušanje radia v avtu "priobčitev javnosti" v smislu Direktive o avtorski pravici?

Zoran Skubic, 4.6.2020

Intelektualna lastnina, JAVNO OBVEŠČANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 22/2020Sodna praksa Sodišča EU (SEU) o razlagi pravice do "priobčitve javnosti" v avtorskem pravu ima precej dolgo "brado", saj je to sodišče v zadnjih petnajstih letih, začenši s sodbo Mediakabel, o tej problematiki izdalo vsaj dvajset sodb in sklepov. Del pravne teorije je ta, po sili dejstev in narave precej zapleten in razdrobljen korpus odločitev poimenoval celo blodnjak, v katerem mora SEU kot mitični Tezej vsakič znova najti novo Ariadnino nit za izhod iz vsakokratne zagate, ki jo narekujejo dejstva posamičnega primera. In ti primeri so lahko tako različni, kot je le možna pojavna različnost avtorskega prava v stvarnosti. A kot po navadi je moč daleč največ zapletov najti prav pri najpomembnejši postranski umetnosti na svetu - glasbi. SEU je tako nedavno tega obravnavalo švedsko zagato s skorajda absurdnim vprašanjem, ki bi se ga dalo parafrazirati v: "Ali bi morali vozniki kratkoročno najetih ("rent-a-car") vozil med vožnjo pravzaprav prisluhniti zgolj - brnenju motorja?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Spremenjene okoliščine in višja sila v mednarodni trgovini

dr. Andrej Friedl, 28.5.2020

Obligacije, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 20-21/2020Tako kot v letu 2008 zaradi svetovne finančne krize so letos zaradi bolezni COVID-19 spet močno oživile razprave o pravnih sredstvih, s katerimi lahko ublažimo vpliv takšnih izrednih dogodkov na izpolnjevanje pogodbenih obvez. Na dogodke, ki bodisi izredno otežujejo izpolnitev obveze ali jo preprečujejo - v obeh primerih pa so izven poslovnih rizikov, s katerimi mora prizadeta stranka računati -, odgovarjata doktrini rebus sic stantibus in force majeure, ki s preseganjem absolutnosti načela pacta sunt servanda omogočata ponovno vzpostavitev pogodbenega ravnotežja ob upoštevanju načela enake vrednosti dajatev. Obe doktrini sta razvili pravila kot pravne standarde, ki jih je treba uporabiti v konkretnih primerih. Zaradi različnih izpeljav obeh doktrin v evropskem kontinentalnem sistemu civil law in v sistemu common law pa njihova uporaba ni mehanična, kot si predstavljajo podjetja, ki npr. ob zadnji pandemiji naprošajo gospodarske zbornice, naj jim izdajo splošno potrdilo, da gre za višjo silo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Stiki starih staršev z vnuki

Špela Peršl, 28.5.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja

Špela Peršl, Pravna praksa, 20-21/2020Zaradi slabih odnosov s hčerino družino od lanskega leta nimam nobenih stikov z vnukom, ki ima 14 let. • Ali imam kot stari starš kakšno možnost, da bi vzpostavil stike z vnukom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Ko Amazon za tretjo osebo skladišči blago, ki krši pravice iz znamke

dr. Klemen Pohar, 28.5.2020

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 20-21/2020Znamka, kot nekatere druge pravice intelektualne lastnine, daje svojemu imetniku razmeroma široko polje zaščite, ki se ne nanaša zgolj na prodajo izdelkov oziroma storitev. Pravice iz znamke tako med drugim obsegajo tudi pravico preprečiti tretjim osebam uporabo znaka s prepovedjo ponujanja blaga, označenega z znakom, njegovega dajanja na trg ali skladiščenja v te namene. Težava v zvezi s prepovedjo skladiščenja pa je, da blaga včasih ne skladišči njegov lastnik oziroma uvoznik, temveč tretje osebe, ki se ukvarjajo zgolj s shranjevanjem in odpremo blaga (ne pa tudi njegovo prodajo). Pri tem postavi vprašanje, ali lahko imetnik znamke uveljavlja svoj zahtevek tudi zoper tako osebo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

(Ne)skladnost podčlena 20.1 pravil FIDIC s slovenskim pravnim redom

Miha Hočevar, 28.5.2020

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Hočevar, Pravna praksa, 20-21/2020Uporaba avtonomnih pravnih virov je v gospodarskem pogodbenem pravu zelo razširjena, pri čemer gradbeništvo ni izjema. Pravila, ki jih razvijajo strokovne organizacije, med katerimi so med najpomembnejšimi t. i. pogodbe FIDIC, pomenijo dobrodošlo pridobitev za uspešnejše vodenje investicijskih projektov. Ker pa so takšna pravila v pogodbeno razmerje strank vnesena preko njihove pogodbene avtonomije, lahko pride do kolizije s kogentnimi predpisi merodajnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Vročanje v hišni predalčnik - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti - novinar-odgovorni urednik - poslanec - Twitter

Avtor ni naveden, 28.5.2020

Civilni sodni postopki, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2020Če naslovnik v roku iz 142. člena ZPP pisanja ne prevzame na pošti, je tega dopustno vrniti sodišču, če ga ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku, tudi, če je ta premajhen (čeprav je sicer v splošnem uporaben). Z vidika pravice do izjave pa zadošča, da je naslovnik na vrnitev konkretne pošiljke sodišču opozorjen s tipskim obvestilom za primer osebne vročitve v skladu s Pravilnikom o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku, v katerem je navedeno tudi, da bo pismo vrnjeno sodišču, ki je odredilo njegovo vročitev, če naslovnik predalčnika nima ali je ta neuporaben.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 155 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(65) 48(62) 47(54) 46(40)
45(42) 45-46(15) 44(62) 44-45(3)
43(42) 43-44(5) 42(28) 42-43(25)
41(14) 41-42(27) 40(14) 40-41(28)
39(18) 39-40(45) 38(58) 38-39(16)
37(53) 37-38(2) 36(55) 36-37(22)
35(69) 35-36(3) 34(54) 34-35(9)
33(50) 33-34(6) 32(33) 32-33(7)
31(17) 31-32(57) 30(12) 30-31(24)
29(18) 29-30(64) 28(45) 28-29(18)
27(64) 27-28(9) 26(61) 26-27(10)
25(44) 25-26(8) 24(39) 24-25(61)
Več...

Leto objave

2020(89) 2019(147) 2018(115) 2017(108)
2016(156) 2015(111) 2014(132) 2013(150)
2012(154) 2011(204) 2010(179) 2009(169)
2008(159) 2007(171) 2006(161) 2005(135)
2004(156) 2003(152) 2002(129) 2001(115)
2000(75) 1999(113) 1998(129) 1997(102)
1996(98) 1995(110) 1994(65) 1993(77)
1992(75) 1991(121)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.3. CIVILNO PRAVO 2.3.1. Lastnina in druge stvarne pravice 2.3.2. Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori 2.3.3. Intelektualna lastnina 2.3.4. Obligacije 2.3.5. Zakonska zveza in družinska razmerja 2.3.6. Dedovanje 2.3.7. Civilni sodni postopki 2.3.8. Civilni kolizijski predpisi

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov