O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 74
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1837)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄29-30

Izvrševanje smrtne kazni na Japonskem - globoko zakoreninjena tradicija ali preširoka diskrecija nosilcev oblasti?

Staš Janežič, 23.7.2020

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Staš Janežič, Pravna praksa, 29-30/2020Dne 26. decembra 2019 je bila na Japonskem izvršena prva smrtna kazen v času mandata aktualne ministrice za pravosodje Masako Mori in do sedaj zadnja izvršena smrtna kazen v tej državi. Po podatkih japonskega ministrstva za pravosodje se je na seznamu obsojencev, ki v zaporih čakajo na izvršitev smrtne kazni, v času sprejetja omenjene odločitve nahajalo 111 posameznikov. Ministrica za pravosodje je svojo odredbo za izvršitev kazni utemeljila z argumentom, da je pri tako brutalnih in zavržnih zločinih izvedba tovrstne kazni ob upoštevanju procesnih standardov in po tehtni preučitvi vsakokratnega primera neizogibna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄29-30

O pravici izvršiteljev do plačila stroškov za hrambo zaseženih predmetov

Štolfa Luka, Teršek Andraž, 23.7.2020

Kazenski postopek

Luka Štolfa, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 29-30/2020V članku bova pojasnila, zakaj imajo po najinem prepričanju izvršitelji glede na veljavno zakonodajo tudi pravico do plačila stroškov za hrambo zaseženih predmetov. Pri tem se bova sklicevala na veljavne predpise in na ustaljeno sodno prakso vseh primerljivih slovenskih sodišč, razen dveh. Članek je zato tudi dobroverna kritika načina odločanja dveh sodišč o tem vprašanju in vljudni apel za enotno in s predpisi usklajeno sodno prakso. Članek zaključujeva z vljudnim apelom Vrhovnemu sodišču RS, da o tem pravnem vprašanju sprejme svoje pravno zavezujoče, načelno in obče mnenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄29-30

Ali je pomembno, kako odtekajo podatki iz državnih organov, ali ne?

Zvjezdan Radonjić, 23.7.2020

Kazenski postopek, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 29-30/2020Novejša sodna praksa je začela spreminjati doslej veljavne standarde nezakonitega javnega objavljanja zaščitenih osebnih podatkov, ki se jih praviloma pridobiva s tako imenovanimi "prikritimi ukrepi" iz členov 149.a do 156.a Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Podatki odtekajo v javne medije preko oseb iz telekomunikacijskih podjetij in iz državnih organov (policija, državna tožilstva in sodišča).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄28

Kaznivo dejanje prenašanja nalezljivih bolezni

Patricij Maček, 16.7.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Patricij Maček, Pravna praksa, 28/2020Vladni govorec za novi koronavirus je na novinarski konferenci 6. julija 2020 sporočil, da je UKC Ljubljana podal prijavo zoper dve osebi zaradi suma prenašanja nalezljive bolezni iz malomarnosti. Navedeno so povzeli številni mediji. Tako je na MMC portalu RTV Slovenija zapisano, da naj bi 37-letna ženska in njen 40-letni okuženi partner kršila ukrep osamitve oziroma karantene, odrejene zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa. Zato so policisti "začeli zbirati podatke v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja, za katero je zagrožena ali denarna kazen ali pol leta zapora. Če pa bo zaradi tega prišlo do najhujših posledic - smrti ?, je zagrožena zaporna kazen do osem let zapora."
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄28

Ugriz psa: ukrepanje in posledice

mag. Suzana Pisnik, 16.7.2020

Veterina (zdravstveno varstvo živali), Prekrški

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 28/2020• Kako je treba ukrepati, če pes sprehajalca v parku ugrizne mimoidočega? Člen 11 Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) določa, da: - mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici, in da - mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Dostop do informacij javnega značaja - vpogled v sodni spis - (pred)kazenski postopek

Avtor ni naveden, 9.7.2020

JAVNO OBVEŠČANJE, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26-27/2020Pri dostopu do informacij imajo posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. To se nanaša tudi na kazenski pregon in informacije, ki se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni. V konkretnem sporu se zato ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki se ne nahajajo v sodnih ali državnotožilskih spisih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Drugostopenjska sodišča prepogosto vračajo zadeve nazaj na prvo stopnjo!?

Janko Marinko, 9.7.2020

Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 26-27/2020Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-O) v 35. členu spreminja ureditev pritožbenega postopka: "Prvi odstavek 380. člena se spremeni tako, da se glasi: '(1) Če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ponoviti že prej izvedene dokaze ali izvesti nove dokaze, se pred sodiščem druge stopnje opravi obravnava. Sodišče druge stopnje sme zadevo vrniti v novo glavno obravnavo sodišču prve stopnje le, če o zadevi ne more odločiti samo, ker za to obstajajo upravičeni pravni ali dejanski razlogi, ki jih mora sodišče druge stopnje posebej obrazložiti.'" Obrazložitev je skopa: "Podatki iz sedanje sodne prakse namreč kažejo, da drugostopenjska sodišča prepogosto vračajo zadeve nazaj na prvo stopnjo, torej tudi takrat, kadar za to ni res upravičenih razlogov in bi lahko sama meritorno odločila. S predlagano spremembo se zagotavlja pravica do sojenja v razumnem roku."
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Nasilje, ki nima spola?

M. Plesničar Mojca, Filipčič Katja, 9.7.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Mojca M. Plesničar, dr. Katja Filipčič, Pravna praksa, 26-27/2020V kolumni Drugi zorni kot 11. junija 2020 dr. Varanelli načenja vprašanje partnerskega nasilja in kljub uvodni ugotovitvi, da nima spola, v nadaljevanju opisuje, kakšne so specifike nasilja, ki ga izvršujejo storilke, v primerjavi z nasiljem, ki ga izvajajo storilci. Pri tem "moško" nasilje slikovito opiše kot nevihto in ga poveže izključno s fizičnim nasiljem, "žensko" pa kot nevarno kačo in ga opiše kot psihično nasilje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Nazaj v stare čase

Hinko Jenull, 9.7.2020

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 26-27/2020Ob koncu lanskega leta se je državno tožilstvo vključilo v pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o kazenskem postopku (ZKP-O), ki so potrebne za delovanje Evropskega javnega tožilstva. V sklepu o ustanovitvi delovne skupine za pripravo zakona je bilo navedeno, na sestankih pa večkrat izrecno poudarjeno, da bodo morebitni drugi predlogi vključeni v zakon le, če bo dosežena visoka stopnja soglasja strokovne javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Pravica do poštenega sojenja v adversarnem kazenskem postopku

Alenka Antloga, 18.6.2020

Kazenski postopek, Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 24-25/2020Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v sedmih zadevah in v primeru osmih pritožnikov odločil, da obdolženci niso bili deležni poštenega sojenja, ker državno odvetništvo ni posredovalo vseh svojih stališč obrambi in/ali ker so bile seje pritožbenega sodišča izvedene v njihovi odsotnosti. Posledično je bil kršen 6. člen Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Stvarna pristojnost Evropskega javnega tožilstva

mag. Tanja Frank Eler, 18.6.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 24-25/2020Razmejitev med kaznivimi dejanji, za katera bo pristojno na novoustanovljeno Evropsko javno tožilstvo (v nadaljevanju: EJT), in tistimi, za katera bodo pristojnost ohranili nacionalni organi, je bila eno od ključnih vprašanj pri sprejemanju Uredbe o ustanovitvi EJT (v nadaljevanju: Uredba). Pokazalo se je, da so se države le stežka pripravljene odpovedati delu svoje suverenosti na področju kazenskega prava v korist novega urada. Ko je postalo jasno, da je soglasje držav članic za sprejem Uredbe nedosegljivo, je kot edini način izvedbe projekta preostal mehanizem okrepljenega sodelovanja, ki je zainteresiranim državam omogočil dogovor o ustanovitvi EJT.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Ko je v Veliki Britaniji zagrožen dosmrtni zapor, na Nizozemskem pa največ 12 let

Alenka Antloga, 11.6.2020

Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Alenka Antloga, Pravna praksa, 23/2020Sodišče Evropske unije (SEU) je na zahtevo nizozemskega sodišča kot predložitvenega sodišča v postopku predhodnega odločanja po 267. členu PDEU podalo razlago 3. točke 5. člena v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena Okvirnega sklepa sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami in točko (a) 1. člena, tretjega in četrtega odstavka 3. člena ter 25. člena Okvirnega sklepa sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji, kakor sta bila spremenjena z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009, in sicer: - glede trenutka vrnitve osebe v izvršitveno državo članico, ki se je na podlagi evropskega naloga za prijetje (ENP) predala odreditveni državi članici, in - o pristojnosti izvršitvene države članice glede spreminjanja pravnomočno izrečene kazenske sankcije, ki jo je izrekel pravosodni organ v odreditveni državi članici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Struktura obsojencev leta 2018 po dolžini kazni

Avtor ni naveden, 11.6.2020

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2020Dve tretjini obsojencev je prestajalo zaporno kazen v trajanju manj kot tri leta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Žensko nasilje

dr. Luigi Varanelli, 11.6.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 23/2020Nihče verjetno ne bi oporekal, da nasilje nima spola. Ne gre za to, da je v našem jeziku ta beseda srednjega spola; gre za to, da partnersko nasilje izvajajo tako moški kot tudi ženske. Res pa je, da sta obliki nasilja, ki ga običajno v partnerskem odnosu izvajata moški ali ženska, precej različni. Moško nasilje je kot nevihta, ki te sredi prostranega polja preseneti v soparnem poletnem popoldnevu. Njegova moč, njegova sila, njegov hitri izbruh okamenijo tudi najbolj hrabrega človeka. Gre predvsem za fizično nasilje, za jezo in ljubosumje, ki prevzamejo zakompleksanega in zafrustriranega moškega in ki se izvaja predvsem s fizičnim podjarmljenjem nasprotnega spola. Žensko nasilje pa je drugačno: bolj subtilno, psihološko, postopno, plazeče, kalkulirano, hladno, spočetka celo neopazno. Kot modras, ki se tiho in skrito plazi po zelenem spomladanskem travniku, se žensko nasilje ovije okrog partnerskega življenja, ga zastruplja in duši, mu izpije energijo in dušo. Seveda tudi pri ženskah ni izključeno fizično nasilje. Moško in žensko fizično nasilje se razlikujeta zlasti v tem, da ženske uporabljajo predmete (noži, palice ipd.), ki jih je redkeje opaziti pri moških.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 4.6.2020

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2020PP, št. 8/95, 27. april 1995, str. 4
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Se storilec lahko izogne postopku o prekršku s plačilom odpustka?

Ivan Šelih, 4.6.2020

Prekrški

Ivan Šelih, Pravna praksa, 22/2020V obravnavanju posameznih pobud smo pri Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) ugotovili, da nekateri predpisi lokalnih skupnosti omogočajo, da se lahko uporabniki javnih parkirišč v določenih primerih, ko je bilo ugotovljeno, da nimajo plačane predpisane parkirnine, s plačilom določenega nadomestila izognejo postopku o prekršku. Takšno ureditev smo že v letu 2014 presodili za sporno z več vidikov in pristojne državne organe (vključno z vlado RS), ki so dolžni nadzorovati zakonitost dela organov lokalnih skupnosti, pozvali k ukrepanju. Ob obravnavi nove zadeve s tega področja ponovno ugotavljamo, da bo treba na dokončne zakonske rešitve očitno še počakati. Pričakujemo pa, da bo tudi ta prispevek dodatna spodbuda, da se zagotovi dosledno izvajanje določb Zakona o prekrških (ZP-1) pri obravnavanju prekrškov parkiranja na javni parkirni površini brez plačila parkirnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

So živali čuteča bitja tudi v kazenskem pravu?

dr. Miha Šepec, 4.6.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 22/2020Marca 2020 je Slovenija naredila velik korak s sprejetjem novele Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B), ko je živalim priznala posebni status čutečih bitij. S skrajno čustveno nabito določbo novega 15.a člena SPZ - "Živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja" - je zakonodajalec dokončno presekal stare tradicionalne pravne poglede, ki živali obravnavajo le kot stvari, ki so v absolutni domeni njihovega lastnika. Kot velik ljubitelj živali lahko le pozdravljam táko potezo zakonodajalca, kot tudi kakršnekoli druge premike za pravno zaščito živali. Kot kazenski pravnik pa z žalostjo ugotavljam, da navedena določba v kazensko pravo prinaša le zmedo oziroma da bodo živali v kazenskem pravu bistveno bolje zaščitene, če določbo kar v celoti ignoriramo. Oziroma drugače povedano: dokler se zakonodajalec ne bo za podobno spremembo odločil tudi v Kazenskem zakoniku (KZ-1), je določba novega 15.a člena SPZ za kazensko pravo le mrtva črka na papirju, ki ne bo izboljšala pravnega statusa živali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

O ustavni neskladnosti 149.č člena ZKP

Primož Križnar, 4.6.2020

Kazenski postopek

Primož Križnar, Pravna praksa, 22/2020Ustavnosodna presoja tretjega odstavka nekdanjega 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je policiji na podlagi pisne zahteve med drugim omogočal pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva, ni doživela meritornega epiloga. Ker se je 149.b člen ZKP 20. julija 2019 prenehal uporabljati, je Ustavno sodišče RS (USRS) zahtevo za oceno ustavnosti 149.b člena ZKP zavrglo zaradi pomanjkanja pravovarstvene potrebe za nadaljevanje postopka. Tako je tretji odstavek 149.b člena ZKP z novelo ZKP-N postal 149.č člen ZKP, ki ga v praksi predvsem policija uporablja za razkrivanje identitet oseb, udeleženih v komunikaciji. Policistom to razširjeno pooblastilo omogoča hitrejše pridobivanje identifikacijskih podatkov v okviru (pred)kazenskega postopka brez predhodne sodne kontrole. Tak pristop k razkrivanju identitete je po mojem mnenju v neskladju z obstoječimi določbami varstva komunikacijske zasebnosti in s tem povezano domačo ter tujo judikaturo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Delež tujcev med zaprtimi osebami v letih 2013-2019

Avtor ni naveden, 4.6.2020

Tujci, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2020Delež tujcev v slovenskih zaporih se je v zadnjih treh letih podvojil, pretežno zaradi tihotapljenja migrantov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Pravica do odločitve o času in načinu končanja lastnega življenja in nudenja pomoči pri njenem udejanjanju

mag. Uroš Goričan, 4.6.2020

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Uroš Goričan, Pravna praksa, 22/2020Nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) je na podlagi večjega števila ustavnih pritožb domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb v združenem postopku tehtalo med pravico do samoodločanja o lastnem življenju kot elementu osebnostne pravice ter dolžnostjo države varovati življenje. Presodilo je, da je določba 217. člena Kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch, StGB) neustavna in zato nična. S tem je pomoč pri samomoru, ki jo nudijo osebe kot dejavnost in niso bližnji umirajočega, po dobrih štirih letih v Zvezni republiki Nemčiji ponovno dekriminalizirana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države (308. člen KZ-1) v letih 2014-2019

Avtor ni naveden, 28.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2020Število kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, ki so se v letu 2019 končala z obsodilno sodbo. Leta 2019 je Policija obravnavala 16.143 nedovoljenih prehodov zunanje schengenske meje, na podlagi mednarodnih sporazumov o vračanju oseb pa je tujim varnostnim organom vrnila 11.150 oseb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Odločanje o prekinitvi prestajanja zaporne kazni po uradni dolžnosti

Avtor ni naveden, 14.5.2020

Sodišča, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2020Pred kratkim uveljavljeni interventni zakon ZZUSUDJZ je omogočil začasno prekinitev prestajanja zaporne kazni zaradi širjenja okužb s covidom-19, če pri obsojencu ni varnostnih zadržkov. Varuh človekovih pravic (Varuh) pri tem opozarja na posebno skrb za najranljivejšo skupino obsojencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Moteč hrup iz sosednjega stanovanja

mag. Suzana Pisnik, 14.5.2020

Prekrški, Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 19/2020V sosednjem stanovanju večstanovanjske stavbe ima sosed pozno v noč televizor tako na glas, da se sliši v moje stanovanje in da ponoči ne morem spati. • Ali sem dolžan trpeti prekomeren hrup in kakšne pravne možnosti imam na voljo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v letu 2018

Avtor ni naveden, 14.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2020Najpogostejše tovrstno kaznivo dejanje je bilo kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posedovanja pornografskega gradiva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Odvzem premoženja nezakonitega izvora je zakonit tudi, kadar ni (neposredna) posledica kazenske (ob)sodbe

Zoran Skubic, 14.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Pravoznanstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 19/2020Dileme glede mehanizma "pravičnega" odvzema premoženja nezakonitega izvora (OPNI) so postale še posebej aktualne zlasti v času prejšnje finančne in gospodarske krize. Dokler sta se na ključnih trgih še cedila (finančni) med in mleko, je bilo namreč nesorazmerno doseženo povečanje premoženja celo izkaz posameznikove poslovne uspešnosti. A z nastopom krize leta 2008 se je to spremenilo in posledično sta se (tudi pri nas) politika in pravna stroka pričeli pospešeno ukvarjati s tem problemom. Zapleti so bili seveda neizbežni, saj se OPNI kot "mešani" pravni institut nahaja tik ob razpotju (vsaj) kaznovalnega in civilnega prava. Kazenski postopki, zlasti seveda tisti, ki so povezani z gospodarsko kriminaliteto, so zaradi svoje inherentne kompleksnosti pač pregovorno dolgotrajni. Premoženje, zlasti tisto bolj likvidne narave, pa v času, ko je za prenos finančnih sredstev z enega dela sveta na drugega potrebnih zgolj par klikov, utegne zelo hitro "smukniti" v kako tujo jurisdikcijo, ki ni preveč naklonjena razkrivanju podatkov o tovrstnih prenosih, kaj šele njihovemu povračilu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 74 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(29) 48(24) 47(22) 46(33)
45(18) 45-46(7) 44(29) 44-45(3)
43(23) 43-44(4) 42(8) 42-43(5)
41(6) 41-42(23) 40(2) 40-41(9)
39(11) 39-40(16) 38(28) 38-39(6)
37(27) 36(34) 36-37(14) 35(34)
35-36(1) 34(38) 34-35(1) 33(29)
33-34(6) 32(15) 32-33(2) 31(6)
31-32(29) 30(8) 30-31(17) 29(4)
29-30(23) 28(33) 28-29(8) 27(32)
27-28(5) 26(34) 26-27(7) 25(23)
25-26(1) 24(25) 24-25(34) 23(38)
Več...

Leto objave

2020(55) 2019(82) 2018(78) 2017(61)
2016(46) 2015(70) 2014(60) 2013(53)
2012(65) 2011(90) 2010(82) 2009(86)
2008(112) 2007(107) 2006(121) 2005(77)
2004(70) 2003(77) 2002(54) 2001(38)
2000(31) 1999(45) 1998(37) 1997(51)
1996(50) 1995(36) 1994(22) 1993(23)
1992(21) 1991(37)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov