O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 71
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1760)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Bogate procesne pravice obtožencev v kazenskem postopku

mag. Boštjan J. Turk, 29.8.2019

Kazenski postopek

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 32/2019Bil sem del generacije študentov, ki je bila pri predmetu Kazensko procesno pravo deležna mogočne propagande anglosaksonske različice tega prava, katerega bistvo je med drugim v pravni kreaciji sistema "enakosti orožij" (ang. equal powers) v odnosu med premočno državo na eni in ranljivejšim posameznikom na drugi strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Sodišče na prejeto prošnjo sploh ni odgovorilo

Avtor ni naveden, 29.8.2019

Kazenski postopek, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2019Pobudnica je na Okrožno sodišče v Krškem (sodišče) vložila prošnjo, da bi oba z očetom sodelovala v kazenskem postopku zoper povzročitelja prometne nesreče, v kateri jima je umrl sin oziroma brat. Kljub več poslanim prošnjam pobudnica odgovora sodišča ni prejela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Subjektivni elementi protipravnosti in bit kaznivega dejanja

Primož Baucon, 22.8.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 30-31/2019Pri subjektivnih elementih protipravnosti gre za vprašanje, ali mora storilec vedeti za obstoj okoliščin, ki vodijo k izključitvi protipravnosti njegovega ravnanja, da bi bilo njegovo ravnanje upravičeno. Običajno se kot razlog (podlaga) za izključitev protipravnosti razume skup predpostavk, ki ravnanje storilca, ki uresničuje znake nekega dejanja (predvidenega v zakonu), napravi za dopustno, to je za pravno upravičeno. Če torej obstajajo razlogi za izključitev protipravnosti, uresničitev biti kaznivega dejanja ne zadošča za obstoj protipravnosti. Za boljši prikaz zadevne problematike, ki pri nas ni ustrezno obravnavana in zato povzroča težave v pravosodni praksi, je treba obravnavati razmerja med posameznimi elementi splošnega pojma kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Italijanska ureditev dosmrtnega zapora za vodje mafijskih združb

Luka Vlačić, 22.8.2019

Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Luka Vlačić, Pravna praksa, 30-31/2019V nedavni zadevi Marcello Viola proti Italiji (št. 2) je mali senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ugotovil kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) v primeru pritožnika, ki je bil leta 1999 obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi več kaznivih dejanj ugrabitve, umora ter sodelovanja v mafijski združbi, v kateri je imel vodilno vlogo, in ki je leta 2015 je neuspešno zaprosil za pogojni odpust.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Hramba DNK profila pravnomočno obsojenih

Primož Križnar, 22.8.2019

Kazenski postopek, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 30-31/2019V praksi se pogosto dogaja, da osumljenca s kaznivim dejanjem povezujejo biološke sledi, najdene na predmetih ali kraju kaznivega dejanja. Ob odsotnosti drugih dokazov, ki bi kazali na vpletenost osumljenca, je kronski dokaz za to poročilo o preiskavi z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL), katerega vsebina kaže, da se zavarovane biološke sledi in primerjalni biološki material osumljenca ujemajo. Zadeva se zaplete, ko tako identificiran osumljenec po podatkih kazenske evidence Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije (RS) velja za neobsojenega in se s poizvedbami ugotovi, da je bil njegov primerjalni profil DNK pridobljen za potrebe drugega kazenskega postopka, v katerem mu je bila izrečena pravnomočna obsodilna sodba, ki pa je bila zaradi rehabilitacije iz kazenske evidence že izbrisana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Časovni vidik ustavnosodnih presoj Zakona o kazenskem postopku

Leon Recek, 22.8.2019

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 30-31/2019Zakon o kazenskem postopku (ZKP) je bil doslej noveliran štirinajstkrat. Ustavno sodišče je njegovo neskladnost z ustavo ugotovilo v sedemnajstih odločbah (to število zajema tako ugotovitvene kot razveljavitvene odločbe), v sedmih pa je odločilo, da neskladja ni. Zastavlja se vprašanje, kako je Ustavno sodišče ravnalo v položaju, ko je bil ZKP po vložitvi zahteve ali pobude za začetek postopka presoje ustavnosti noveliran, vendar na način, da izpodbijana določba ni bila spremenjena. Natančneje, na katero različico zakona se je nanašala končna odločitev? Na tisto, ki je veljala ob vložitvi zahteve (pobude), na tisto, ki je veljala ob izdaji odločbe, ali na kakšno tretjo? Zadev, ki ustrezajo tem merilom, je petnajst: osem (od sedemnajstih), v katerih je bila ugotovljena protiustavnost, in vseh sedem, v katerih je bilo ugotovljeno, da protiustavnosti ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Prekoračitev dovoljenega v razlagi sodbe?

Zvjezdan Radonjić, 22.8.2019

Kazenski postopek

Zvjezdan Radonjić, Pravna praksa, 30-31/2019Pred dnevi so se štirje ugledni pravniki (Gorazd Fišer, dr. Blaž Mlinar Kovačič, dr. Andraž Teršek in mag. Matevž Krivic) kritično ozrli na (neobjavljeno) sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 53384/2014 (obdolženi Milko Novič). Opozorili so na domnevno prekoračitev dovoljenega pri obrazložitvi sodb, češ da bi naj bilo v sodbi Milku Noviču zaznati dokazne zaključke glede krivde neke druge osebe (Michel Stephan) in morebitnega sodelovanja dveh nadaljnjih oseb. S kritiki se ne strinjam, kajti unikatni slovenski kazenskopravni sistem ne le dovoljuje, temveč v konkretnem primeru celo narekuje takšno obrazložitev. Njihovo nerazumevanje izredno zapletene materije je dokaj pričakovano, prav tako dvomljivost in spornost razlag, ki nujno spremljajo veljavne, vendar invalidne predpise.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - izločitev sodnika

Avtor ni naveden, 18.7.2019

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2019Ločevati je treba situacije, ko se pri izvrševanju kaznivega dejanja oseba, zoper katero prikriti preiskovalni ukrepi niso odrejeni, slučajno in nenadejano ujame v izvajanje ukrepov, odrejenih zoper drugo osebo, od situacij, ko se prikriti ukrepi z uporabo odredb, izdanih zoper druge osebe, osredotočeno izvajajo tudi zoper osebo, ki sodeluje pri izvrševanju kaznivega dejanja, zaradi katerega je bila odredba izdana. Na podlagi bolj kritične presoje spisovnega gradiva bi se v konkretni zadevi utegnilo izkazati, da so policisti brez ustrezne odobritve odredbodajalca v neki točki de facto sami razširili subjektivni domet sicer zakonitih odredb, izdanih zoper druge obsojence, na M. M. - s takim ravnanjem bi bilo poseženo v bistvo zahteve po predhodni kontroli teh ukrepov, ki posegajo v ustavne pravice posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Zbornik 11. konference kazenskega prava in kriminologije

Jan Stajnko, 18.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kultura in umetnost

Jan Stajnko, Pravna praksa, 28-29/2019Med 4. in 5. decembrom 2018 je v Portorožu potekala že 11. konferenca kazenskega prava in kriminologije. V okviru vsakoletnega druženja, ki predstavlja (še kako dobrodošel in nujen) most med dvema izhodiščno različnima strokama, je bil tudi letos izdan zbornik prispevkov. Gre za čtivo, ki ga vsako leto z veseljem vzamem v roke, saj kot ogledalo odseva raven slovenskega kazenskega prava in kriminologije ter opozarja na nedavne premike in fokus raziskovalcev z obeh področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi po ZKP-N

mag. Jasmina A. Tabaković, 18.7.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 28-29/2019Razvoja kriminalitete v današnjem visokotehnološkem svetu ter dejstva, da uporaba nekaterih tehnik in orodij lahko pomeni omejitve ter globoke posege v temeljne svoboščine in človekove pravice, se dobro zaveda tudi zakonodajalec, ki je s štirinajsto, najobsežnejšo novelo doslej, prinesel pomembne novosti in posege v strukturo kazenskega procesnega prava. Po celovito prenovljenih določbah prikritih preiskovalnih ukrepov z novelo ZKP-F iz leta 2004 je z novelo ZKP-N končno uvedel nova ukrepa z uporabo lovilca IMSI ter z niansiranim pristopom in ob sledenju napotkov Ustavnega sodišča RS in določb Budimpeštanske konvencije dodobra prevetril določbe, ki se pričnejo uporabljati pred preostalimi določbami novele, in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona oziroma v drugi polovici julija 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Nekaj misli ob noveli ZKP-N

dr. Saša Kmet, 11.7.2019

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 27/2019Poletno in (pred)dopustniško obdobje je, zlasti na manjših sodiščih, čas prijetnega miru, v katerem se utrne kakšen trenutek tudi za (sicer pomembna) opravila, za katera v hektiki "običajnega" delovnika ni pravih priložnosti. Podpisani sem se v produktivni spokojnosti lotil motrenja sprejete novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), ki bo z izjemo spremenjene ureditve t. i. prikritih preiskovalnih ukrepov stopila v uporabo to jesen. Med javno razpravo o štirinajsti noveli ZKP sem tudi sam pristojnemu ministrstvu poslal dva skromna predloga sprememb, ki sem ju na podlagi praktičnih izkušenj kazenskega sodnika prve stopnje (in razgovorov s kolegi) ocenil za koristni, smiselni in smotrni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Zmanjševanje razlik med kazenskim in prekrškovnim postopkom

mag. Luka Vavken, 11.7.2019

Kazenski postopek, Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 27/2019Znana je misel, da so edina prava stalnica v življenju spremembe. To še toliko bolj velja za pravo, na spreminjanje katerega vplivata kar dva dejavnika: na eni strani zakonodajalec, ki skuša z normativnimi spremembami slediti potrebam družbe, na drugi strani sodišča, ki občasno celo mimo prvotnih želja zakonodajalca z razlago postavljenega prava ustvarjajo tako imenovano živo pravo (ang. case law). Nič drugače ni na področju prekrškovnega prava. Še več: ta pravna panoga predstavlja vzorčen primer razvoja določenega pravnega področja v smeri zagotavljanja višje ravni varstva človekovih pravic posameznika v razmerju do države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Pravni vidik ukrepov zoper mobing

dr. Ines Grah, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ines Grah, Pravna praksa, 26/2019Zgodbe zaposlenih o nevzdržnih razmerah na delovnem mestu so številčne. Vzroki za trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing so lahko organizacijski, strukturni ali pa na individualni ravni izvirajo iz osebnosti povzročitelja. Vendar slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju ali slabe organizacije delovnega procesa ne moremo in ne smemo enačiti z mobingom. Mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Čeprav je opredelitev zelo široka, predvsem zato, da bi delavcem nudila kar najvišjo raven zaščite, pristojni organi in sodišče ne ugotovijo vsakič, da je bil zaposleni žrtev mobinga. Namen tega prispevka je skozi sodno prakso in odločitve sodišča predstaviti, kaj se šteje za mobing, kakšne so v postopku zahteve glede trditev in njegovega dokazovanja, kako visoke odškodnine so bile v določenih primerih dosojene, in predstaviti, katere pravne ukrepe žrtvam trpinčenja še nudi naš pravni sistem ter kako pogosto zaposleni ukrepajo zoper delodajalce.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

V noveli zakona veliko sprememb za KPK

Urša Ravnikar Šurk, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26/2019Sprememba Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prinaša spremembe pri imenovanju funkcionarjev, organizaciji dela komisije in prijavi premoženja zavezancev. Predlogu novele zakona nekateri nasprotujejo in opozarjajo, da ne zajema celotne problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Novinarji v kazenskih postopkih

dr. Katarina Bergant, 20.6.2019

JAVNO OBVEŠČANJE, Kazenski postopek

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 24-25/2019Te dni lahko v aktualnem tisku beremo o Sloveniji kot državi, kjer je prostor za preiskovalno novinarstvo le na zatožni klopi sodišča. Pavšalno in mestoma neargumentirano se navaja, da se novinarji v Sloveniji znajdejo v kazenskem postopku (1) le zato, ker državi ni uspelo identificirati novinarjevega vira informacij, ki ga novinar zaradi pravice do zaščite njegove identitete ni razkril, in (2) kljub temu da so novinarji delovali v prevladujočem javnem interesu. Razloga se navajata kumulativno, čeprav gre v prvem delu za vprašanje statusa novinarja kot priče, v drugem pa za vprašanje njegovega statusa obtoženca v kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Bohotenje preventivne države

dr. Anže Erbežnik, 20.6.2019

Kazenski postopek

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 24-25/2019Vse bolj se tako v Sloveniji kot širše pojavlja trend, ki spreminja paradigme klasičnega kazenskega prava v koncept preventivne države. S tem mislim državo, ki poskuša že a priori identificirati morebitne bodoče storilce kaznivih dejanj, v skrajni obliki že na ravni miselnega delikta. Pri tem ne gre za običajne preventivne naloge vsake države, ki se kažejo npr. v kaznivosti poskusa ali pa določenih pripravljalnih dejanj, odvzemu prostosti duševno motenim, pozitivnih dolžnostih policije, da reagira v primeru konkretne izkazane nevarnosti zoper posameznika itd., temveč gre za državo preventivnega tipa, ki prične posegati v domnevo nedolžnosti celotnega prebivalstva na podlagi teorije o "družbi tveganj" in z uvajanjem nekakšne "pravice do varnosti", ki omejuje pravila poštenega postopka in poskuša zaobiti uveljavljanje kavtel varstva pravic posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Povrnitev potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku

mag. Luka Vavken, 20.6.2019

Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 24-25/2019Na prvi pogled se zdi, da povrnitev stroškov kazenskega postopka ne odpira ravno pomembnih pravnih vprašanj. Večina pravnikov ob tem najprej pomisli na mučno seštevanje in pregledovanje posameznih postavk v odvetniških stroškovnikih, predloženih po končanem kazenskem postopku. Načeloma gre za tehnično opravilo, ki sicer terja marljivo in natančno delo, ne zahteva pa intelektualnega napora, ki je praviloma potreben za presojo pravnih in dejanskih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o obdolženčevi krivdi. Še manj verjetno se zdi, da so vprašanja, povezana s povrnitvijo potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku, lahko predmet odločanja Vrhovnega sodišča ter da mora Vrhovno sodišče za pravilno razlago določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se nanašajo na to področje, ter za zagotovitev enotne uporabe prava uporabiti določbe Ustave Republike Slovenije (Ustava) in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Praviloma gre namreč za dejanska vprašanja, povezana z višino stroškov obdolženčevega zastopanja, ki na Vrhovnem sodišču, katerega predmet odločanja so pravna vprašanja, nimajo mesta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Poplava predpisanih prekrškov v energetiki

Domen Kodrič, 20.6.2019

Industrija in energetika, Prekrški

Domen Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2019Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 24. maja 2019 potekal posvet z naslovom Prekrškovno pravo in energetika, ki ga je organiziral tamkajšnji Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo. Govorci so zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso prekrškov ter njihovega sankcioniranja na področju energetike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Roe v. Wade in kazniva dejanja - je ekonomija dolgočasna?

dr. Katarina Zajc, 20.6.2019

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 24-25/2019Večina ljudi, med njimi tudi "moji" študenti, gledajo na ekonomijo kot na izredno dolgočasno vedo. Po mojem, seveda "obremenjenem" prepričanju pa to nikakor ni. Morda le na začetku študija, ko se je treba naučiti osnov, čeprav je večina osnov zelo zdravorazumska. Ko pa malo bolje spoznaš to "vedo o izbiri v svetu omejenih sredstev", pa se ti odkrije popolnoma nov način razmišljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Temni internet in kriptovalute

Patricij Maček, 13.6.2019

KAZNOVALNO PRAVO

Patricij Maček, Pravna praksa, 23/2019"Glavna lastnost temnega interneta je, da zagotavlja anonimnost," je uvodoma poudaril Zoran Kancler iz Uprave kriminalistične policije na posvetu z naslovom Virtualne valute in temačni splet (darknet), ki je potekal 18. aprila 2019 na Policijski akademiji v Tacnu pri Ljubljani. Dogodek je organiziralo Društvo kriminalistov Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Kje je naše prekrškovno pravo

dr. Zvonko Fišer, 13.6.2019

Prekrški

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 23/2019Vsak čas bo desetletje in pol, odkar smo reformirali krovni prekrškovni zakon. Področje je pomembno in občutljivo, saj zadeva veliko ljudi in pravnih oseb. Bilo bi dobro, če bi stroka in zakonodajalec, z njima pa družba v celoti, ugotovili, kaj smo z reformo dosegli na področju masovnega kaznovanja. Takšne analize niso pogoste, so pa pametne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Dokazi, pridobljeni na nedovoljen način, v civilnih postopkih

Aljoša Polajžar, 6.6.2019

Civilni sodni postopki, Kazenski postopek

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 21-22/2019Predstavljajmo si, da imamo opravka z glasnimi sosedi, ki motijo naš dnevni in nočni mir. Lepega dne se odločimo, da bomo vzeli stvari v svoje roke, ter slikovno ali zvočno na skrivaj posnamemo te osebe. Tako na lastno pest pridobimo dokaze, ki bodo kasneje podlaga za naš (odškodninski) zahtevek v pravdnem postopku. Čeprav smo imeli "plemenit" namen, ne moremo mimo dejstva, da smo dokaze pridobili s posegom v pravico do zasebnosti snemane osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Finančna preiskava po ZFU in ZOPNI

dr. Benjamin Flander, 16.5.2019

Davčne službe, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Benjamin Flander, Pravna praksa, 19/2019Institut finančne preiskave je v slovenskem pravnem redu urejen v dveh zakonih: v Zakonu o finančni upravi (ZFU) in Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Normativna ureditev in izvajanje tega pomembnega instrumenta davčno-finančnega nadzora in varstva pridobivanja premoženja na zakonit način dvigujeta precej prahu. Nekateri pravni strokovnjaki opozarjajo, da je ureditev finančne preiskave v obeh omenjenih predpisih pomanjkljiva, da je preiskava tajna, da preiskovanci med postopkom preiskave nimajo pravice do informiranja in izjave ter ravno tako ne učinkovitega pravnega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Zloraba slabotne osebe: kriminalistični in kazenskopravni vidiki

Patricij Maček, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2019O zlorabah slabotnih oseb so govorili udeleženci posveta z naslovom Zloraba slabotne osebe: kriminalistični in kazenskopravni vidiki, ki je potekal 17. aprila 2019 na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - SOČA. Dogodek je organizirala Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Omejitve sodnikove izbire kazenske sankcije za spolna kazniva dejanja

dr. Boštjan Polegek, 16.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 19/2019Sodnikov razlagalni prostor v materialnem kazenskem pravu vključuje izbiro in odmero kazenske sankcije ter odločanje o alternativnih načinih izvršitve kazni, kar v sodobnosti omogoča ustrezno tehtanje med obema vidikoma prevencije kot namenu kaznovanja. Ob precej ohlapnih zakonskih merilih za kazensko sankcioniranje se sodni praksi prepušča veliko možnosti za vsakokratno uravnoteženje garantne in preventivne funkcije kazenskega prava s prizadevanjem za pravično sodbo. To pa ne velja za vsa predpisana kazniva dejanja: pri nekaterih izmed njih je zakonodajalec predvidel restriktivnejšo sodno individualizacijo kazenske sankcije. Take omejitve so v aktualnem kazenskem zakonu izrazite pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 71 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(27) 48(22) 47(21) 46(32)
45(18) 45-46(7) 44(28) 44-45(3)
43(23) 43-44(4) 42(8) 42-43(4)
41(6) 41-42(23) 40(2) 40-41(9)
39(11) 39-40(16) 38(28) 38-39(4)
37(25) 36(28) 36-37(14) 35(34)
35-36(1) 34(38) 33(26) 33-34(6)
32(15) 32-33(2) 31(6) 31-32(29)
30(8) 30-31(17) 29(4) 29-30(20)
28(31) 28-29(8) 27(32) 27-28(5)
26(34) 26-27(3) 25(23) 25-26(1)
24(25) 24-25(32) 23(35) 23-24(6)
Več...

Leto objave

2019(60) 2018(78) 2017(61) 2016(46)
2015(70) 2014(60) 2013(53) 2012(65)
2011(90) 2010(82) 2009(86) 2008(112)
2007(107) 2006(121) 2005(77) 2004(70)
2003(77) 2002(54) 2001(38) 2000(31)
1999(45) 1998(37) 1997(51) 1996(50)
1995(36) 1994(22) 1993(23) 1992(21)
1991(37)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki 2.4.2. Kazenski postopek 2.4.3. Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev 2.4.4. Prekrški

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov