O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 36
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 896)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Stvarna pristojnost Evropskega javnega tožilstva

mag. Tanja Frank Eler, 18.6.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 24-25/2020Razmejitev med kaznivimi dejanji, za katera bo pristojno na novoustanovljeno Evropsko javno tožilstvo (v nadaljevanju: EJT), in tistimi, za katera bodo pristojnost ohranili nacionalni organi, je bila eno od ključnih vprašanj pri sprejemanju Uredbe o ustanovitvi EJT (v nadaljevanju: Uredba). Pokazalo se je, da so se države le stežka pripravljene odpovedati delu svoje suverenosti na področju kazenskega prava v korist novega urada. Ko je postalo jasno, da je soglasje držav članic za sprejem Uredbe nedosegljivo, je kot edini način izvedbe projekta preostal mehanizem okrepljenega sodelovanja, ki je zainteresiranim državam omogočil dogovor o ustanovitvi EJT.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Žensko nasilje

dr. Luigi Varanelli, 11.6.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 23/2020Nihče verjetno ne bi oporekal, da nasilje nima spola. Ne gre za to, da je v našem jeziku ta beseda srednjega spola; gre za to, da partnersko nasilje izvajajo tako moški kot tudi ženske. Res pa je, da sta obliki nasilja, ki ga običajno v partnerskem odnosu izvajata moški ali ženska, precej različni. Moško nasilje je kot nevihta, ki te sredi prostranega polja preseneti v soparnem poletnem popoldnevu. Njegova moč, njegova sila, njegov hitri izbruh okamenijo tudi najbolj hrabrega človeka. Gre predvsem za fizično nasilje, za jezo in ljubosumje, ki prevzamejo zakompleksanega in zafrustriranega moškega in ki se izvaja predvsem s fizičnim podjarmljenjem nasprotnega spola. Žensko nasilje pa je drugačno: bolj subtilno, psihološko, postopno, plazeče, kalkulirano, hladno, spočetka celo neopazno. Kot modras, ki se tiho in skrito plazi po zelenem spomladanskem travniku, se žensko nasilje ovije okrog partnerskega življenja, ga zastruplja in duši, mu izpije energijo in dušo. Seveda tudi pri ženskah ni izključeno fizično nasilje. Moško in žensko fizično nasilje se razlikujeta zlasti v tem, da ženske uporabljajo predmete (noži, palice ipd.), ki jih je redkeje opaziti pri moških.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Pravica do odločitve o času in načinu končanja lastnega življenja in nudenja pomoči pri njenem udejanjanju

mag. Uroš Goričan, 4.6.2020

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Uroš Goričan, Pravna praksa, 22/2020Nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) je na podlagi večjega števila ustavnih pritožb domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb v združenem postopku tehtalo med pravico do samoodločanja o lastnem življenju kot elementu osebnostne pravice ter dolžnostjo države varovati življenje. Presodilo je, da je določba 217. člena Kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch, StGB) neustavna in zato nična. S tem je pomoč pri samomoru, ki jo nudijo osebe kot dejavnost in niso bližnji umirajočega, po dobrih štirih letih v Zvezni republiki Nemčiji ponovno dekriminalizirana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

So živali čuteča bitja tudi v kazenskem pravu?

dr. Miha Šepec, 4.6.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 22/2020Marca 2020 je Slovenija naredila velik korak s sprejetjem novele Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B), ko je živalim priznala posebni status čutečih bitij. S skrajno čustveno nabito določbo novega 15.a člena SPZ - "Živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja" - je zakonodajalec dokončno presekal stare tradicionalne pravne poglede, ki živali obravnavajo le kot stvari, ki so v absolutni domeni njihovega lastnika. Kot velik ljubitelj živali lahko le pozdravljam táko potezo zakonodajalca, kot tudi kakršnekoli druge premike za pravno zaščito živali. Kot kazenski pravnik pa z žalostjo ugotavljam, da navedena določba v kazensko pravo prinaša le zmedo oziroma da bodo živali v kazenskem pravu bistveno bolje zaščitene, če določbo kar v celoti ignoriramo. Oziroma drugače povedano: dokler se zakonodajalec ne bo za podobno spremembo odločil tudi v Kazenskem zakoniku (KZ-1), je določba novega 15.a člena SPZ za kazensko pravo le mrtva črka na papirju, ki ne bo izboljšala pravnega statusa živali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države (308. člen KZ-1) v letih 2014-2019

Avtor ni naveden, 28.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2020Število kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, ki so se v letu 2019 končala z obsodilno sodbo. Leta 2019 je Policija obravnavala 16.143 nedovoljenih prehodov zunanje schengenske meje, na podlagi mednarodnih sporazumov o vračanju oseb pa je tujim varnostnim organom vrnila 11.150 oseb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v letu 2018

Avtor ni naveden, 14.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2020Najpogostejše tovrstno kaznivo dejanje je bilo kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posedovanja pornografskega gradiva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Odvzem premoženja nezakonitega izvora je zakonit tudi, kadar ni (neposredna) posledica kazenske (ob)sodbe

Zoran Skubic, 14.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Pravoznanstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 19/2020Dileme glede mehanizma "pravičnega" odvzema premoženja nezakonitega izvora (OPNI) so postale še posebej aktualne zlasti v času prejšnje finančne in gospodarske krize. Dokler sta se na ključnih trgih še cedila (finančni) med in mleko, je bilo namreč nesorazmerno doseženo povečanje premoženja celo izkaz posameznikove poslovne uspešnosti. A z nastopom krize leta 2008 se je to spremenilo in posledično sta se (tudi pri nas) politika in pravna stroka pričeli pospešeno ukvarjati s tem problemom. Zapleti so bili seveda neizbežni, saj se OPNI kot "mešani" pravni institut nahaja tik ob razpotju (vsaj) kaznovalnega in civilnega prava. Kazenski postopki, zlasti seveda tisti, ki so povezani z gospodarsko kriminaliteto, so zaradi svoje inherentne kompleksnosti pač pregovorno dolgotrajni. Premoženje, zlasti tisto bolj likvidne narave, pa v času, ko je za prenos finančnih sredstev z enega dela sveta na drugega potrebnih zgolj par klikov, utegne zelo hitro "smukniti" v kako tujo jurisdikcijo, ki ni preveč naklonjena razkrivanju podatkov o tovrstnih prenosih, kaj šele njihovemu povračilu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Število kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke v letu 2018

Avtor ni naveden, 6.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2020V povprečju se vsak dan zgodijo trije primeri nasilja v družini in dva odvzema mladoletnega otroka
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Izkoriščanje pandemije COVID-19 za prevare

mag. Tanja Frank Eler, 6.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

mag. Tanja Frank-Eler, Pravna praksa, 17-18/2020Letošnje leto bo nedvomno zaznamovala pandemija bolezni COVID-19. Zaradi negotovosti, ki jo poglablja dejstvo, da je cepivo šele v fazi razvoja in še nekaj časa ne bo dostopno, je izjemno povečano povpraševanje po določenih izdelkih, predvsem zaščitni opremi, ki ga ponudba težko dohaja. Hkrati pa delo od doma, v katerega so trenutno prisiljeni mnogi, ter s tem povezana odvisnost od digitalne podpore pomenita stopnjevanje tveganj z vidika informacijskega varnosti. Zaradi začasne prepovedi ponudbe ter prodaje blaga in storitev neposredno potrošnikom kot enega od ukrepov za zajezitev širjenja bolezni se je v zadnjem času povečal obseg spletne prodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti kljub soglasju družbenikov

dr. Miha Šošić, 23.4.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Miha Šošić, Pravna praksa, 15-16/2020Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je poleg poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 osrednje kaznivo dejanje gospodarskega kazenskega prava. V prvem odstavku 240. člena KZ-1 so določeni zakonski znaki temeljne oblike tega kaznivega dejana. V teoriji se pogosto poudarja, da ima to kaznivo dejanje štiri alternativne izvršitvene načine. Pri tem je vsem izvršitvenim načinom skupno predvsem to, da storilec s storitvenim ali opustitvenim ravnanjem krši dolžnosti, ki jih ima v zvezi z varovanjem tujih premoženjskih interesov. Zato so v primerljivih pravnih ureditvah, kot na primer v Avstriji (§ 153 öStGB) ali na Hrvaškem (246. člen hrKZ), izvršitvena ravnanja tega kaznivega dejanja določena bistveno bolj enostavno in pregledno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Deset najpogostejših kaznivih dejanj splošne kriminalitete v letu 2018

Avtor ni naveden, 9.4.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2020Tatvine in velike tatvine skupaj predstavljajo več kot polovico kaznivih dejanj iz te kategorije
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Število izrečenih kazenskih sankcij

Avtor ni naveden, 26.3.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 12/2020Delež pogojnih obsodb v zadnjih letih pada, vendar so še vedno v veliki večini
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Stranpoti dokazovanja nekaznovanosti v postopkih javnega naročanja

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 26.3.2020

PRORAČUN, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 12/2020Vsi naročniki na splošnem področju morajo v razpisno dokumentacijo kot obvezni razlog za izključitev ponudnika vključiti tudi pogoj nekaznovanosti, ki velja tako za gospodarski subjekt kot tudi za osebe, ki so člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta, in za osebe, ki imajo pri gospodarskem subjektu pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

O spremenjeni praksi pri kaznivem dejanju poslovne goljufije

mag. Aleksander Karakaš, 12.3.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 10/2020Poslovna goljufija je bila v Kazenskem zakoniku RS določena kot kaznivo dejanje šele z novelo KZ-A z dne 8. aprila 1999. Glede na pogojno imenovano navadno goljufijo iz poglavja kaznivih dejanj zoper premoženje je bila poslovna goljufija kot njena posebna ali bolj specialna oblika uvrščena v poglavje kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, kjer se je pridružila nekaterim drugim oblikam preslepitvenih ravnanj, kot so denimo preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti, preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji, davčna zatajitev itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Vzročna zveza z vidika krivde

mag. Andrej Ferlinc, 5.3.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 8-9/2020Na prvi pogled je naslov provokativen, saj so bila v pravu pogosta stališča, da vprašanj vzročne zveze ni mogoče povezovati s krivdo. Problematika vzročne zveze je zato tudi v konkretnih zadevah vselej videti le kot dejansko, in ne kot pravno vprašanje. Temeljno izhodišče je v trditvi, da moramo v kazenskem pravu vzročno zvezo pojmovati predvsem kot objektivno zvezo med storitvami ali opustitvami storilca kaznivega dejanja in nastalo posledico. Toda po drugi strani različni avtorji opozarjajo, da je problem vzročnosti sporen tako v filozofiji, naravoslovju kot tudi v družboslovju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Okoljski kriminal: ga ni ali ga samo ne zaznamo?

dr. Breda Mulec, 20.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo okolja

dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 7/2020Ko so v Državnem zboru RS preiskovali pranje denarja v Novi LB in Novi KBM, je v javnosti odmeval stavek mafijskega skesanca Maurizia Prestierija, ki naj bi leta 2011 Slovenijo označil kot "raj za mafijo". Raj celo za italijansko mafijo, ki naj je v Sloveniji ne bi vezala stroga italijanska protimafijska pravila. Tega pa ni izrekel samo mafijski skesanec, temveč tudi skupina tujih strokovnjakov, ki je za Slovenijo pripravljala Ocenjevalno poročilo osmega kroga medsebojnih ocenjevanj z naslovom "Praktično izvajanje in delovanje evropskih politik za preprečevanje in zatiranje okoljske kriminalitete" - poročilo za Slovenijo (v nadaljevanju: Ocenjevalno poročilo).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Da, zakonsko definicijo posilstva je treba spremeniti!

Andreja Katič, 6.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Katič, Pravna praksa, 5/2020Vprašanje spolnosti in spolne nedotakljivosti je v slovenski družbi še vedno tabu. Odsev dejstva, da gre za vprašanje, ki je bilo dolga leta odrinjeno na stran, je tudi kazenskopravna ureditev posilstva, ki je konceptualno nespremenjena že dolga leta. Model prisile je tako ali drugače v slovenski sodni praksi prisoten že vsaj od leta 1930, razen manjših sprememb pa je definicija kaznivega dejanja posilstva v svojem bistvu nespremenjena že od kazenskega zakonika iz leta 1977.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Pogovor s pravosodno ministrico Andrejo Katič

Anže Voh Boštic, 6.2.2020

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Anže Voh-Boštic, Pravna praksa, 5/2020Portal Pod črto že vrsto let poroča o problemu dolgotrajnih in neučinkovitih kazenskih postopkov v primerih sumov gospodarskega kriminala in korupcije. Ti postopki se praviloma vlečejo tudi več kot deset let. Osumljeni so obenem na koncu pogosto oproščeni zaradi zastaranja postopka ali postopkovnih napak. O tej problematiki smo se pogovarjali s pravosodno ministrico Andrejo Katič. Kot članica stranke Socialnih demokratov je ministrstvo prevzela ob nastopu vlade Marjana Šarca septembra 2018. Intervju smo opravili sredi novembra 2019. Več tednov pred intervjujem smo ministrici poslali seznam tematik, o katerih se želimo pogovarjati. Zanimalo nas je, katere reforme kazenskega postopka so po mnenju ministrice potrebne, kakšna je vloga ministrstva pri vpeljavi reform in kakšne spremembe na bolje pripravlja na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Odgovornost pravne osebe za kazniva dejanja

Avtor ni naveden, 6.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2020V 3. točki 4. člena ZOPOKD delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov ni posebej opisano. Razlagati jo je mogoče le v povezavi s 1., 2. in 4. točko, da mora biti podan (nek) prispevek pravne osebe (vodstvenih ali nadzornih organov), saj če gre le za pridobitev protipravne premoženjske koristi to lahko pomeni objektivno odgovornost pravne osebe. Na podlagi ravnanja storilca v imenu in na račun pravne osebe lahko pravni osebi pripišemo prispevek k kaznivemu dejanju oziroma subjektivizacijo odgovornosti pravne osebe, pri čemer pa ugotovitev o prispevku vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe k pridobitvi protipravne premoženjske koristi, ne more izostati. Obstajati mora vsebinska povezava med prispevkom pravne osebe in storilčevim kaznivim dejanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

12. konferenca kazenskega prava in kriminologije

Gaja Ana Pavliha, 30.1.2020

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Gaja Ana-Pavliha, Pravna praksa, 4/2020Dne 3. in 4. decembra 2019 je v Portorožu potekala 12. konferenca kazenskega prava in kriminologije, ki jo je otvorila Alenka Zalar, direktorica GV Založbe (LEXPERA d.o.o.). Predavatelji so zbranim predstavili širok spekter aktualnih vprašanj iz prakse in teorije kazenskega prava. Konferenca je potekala v petih sekcijah z dodatno posebno temo. Posamezne sekcije so vodili dr. Miha Šepec, dr. Mojca M. Plesničar, dr. Aleš Završnik, mag. Luka Vavken, dr. Anže Erbežnik in dr. Vid Jakulin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Dokler lahko kriminalci več zaslužijo, kot izgubijo

dr. Sandra Damijan, 23.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Banke in hranilnice

dr. Sandra Damijan, Pravna praksa, 3/2020Številne finančne transakcije, menjave deležev v podjetjih, nakup in financiranje zemljišč, prenakazila večmilijonskih zneskov na račune v davčnih oazah, nezakonita premoženjska korist in konflikti interesov so bila nekatera izmed dejanj nekdanjih vodilnih bankirjev v finančni skupini banke Hypo. Po dolgotrajnem in zapletenem sodnem postopku smo pred nekaj dnevi končno dobili obsodilno sodbo zaradi zlorabe položaja in pranja denarja, na podlagi katere bodo štirje bankirji dobili zaporno kazen, plačali nekaj deset tisoč evrov denarne kazni, vrnili pa naj bi tudi več milijonov evrov nezakonito pridobljene premoženjske koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Delna legalizacija aktivne evtanazije v Italiji

Tim Horvat, 16.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Tim Horvat, Pravna praksa, 1-2/2020Septembra 2019 je italijansko ustavno sodišče izdalo dolgo pričakovano odločbo, s katero je določilo način izvršitve sklepa št. 207 iz decembra 2018, ki ga zakonodajalec ni uresničil v določenem roku. Z omenjenim sklepom je namreč ugotovilo protiustavnost 580. člena kazenskega zakonika, ki prepoveduje pomoč pri samomoru, če prihaja v nasprotje s pravico do dostojanstva bolnikov v določenih situacijah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Je treba spremeniti zakonsko definicijo posilstva?

Igor Vuksanović, 16.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 1-2/2020Že več kot leto dni lahko spremljamo pozive k spremembi zakonske definicije posilstva. O njih mediji redno poročajo. V ospredju pozivov so skrajno leve politične stranke in nekatere nevladne organizacije. Videti je, da je njihov cilj uvedba neke oblike t. i. modela privolitve, "po katerem je kazniv vsak spolni odnos brez privolitve druge strani".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Ni enotnosti o ukinitvi zastaralnih rokov za spolne delikte

Urša Ravnikar Šurk, 19.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 49-50/2019V razpravi o spremembah Kazenskega zakonika je v Državnem zboru prihajalo do razhajanj glede ukinitve zastaralnih rokov za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki so jo predlagali poslanci NSi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Zavest o protipravnosti in pravna zmota

Jure Jakšić, 12.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jure Jakšić, Pravna praksa, 48/2019Zavest o protipravnosti je eden izmed konstitutivnih elementov krivde. Če storilec nima zavesti o protipravnosti svojega ravnanja, je v pravni zmoti. Če je pravna zmota neizogibna, je krivda izključena. Četudi je v slovenski in tuji kazenskopravni teoriji najti nekaj del, ki problematiko obravnavajo, je namen tega prispevka narediti sintezo obstoječe teorije ter končni rezultat povezati z javno dostopno slovensko sodno prakso.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 36 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(12) 48(12) 47(9) 46(25)
45(9) 45-46(2) 44(17) 44-45(2)
43(13) 43-44(4) 42(5) 42-43(3)
41(4) 41-42(10) 40-41(2) 39(5)
39-40(11) 38(12) 38-39(4) 37(12)
36(10) 36-37(10) 35(15) 34(13)
34-35(1) 33(20) 33-34(4) 32(9)
32-33(2) 31(4) 31-32(15) 30(4)
30-31(7) 29(4) 29-30(9) 28(12)
28-29(4) 27(13) 27-28(4) 26(18)
26-27(2) 25(13) 25-26(1) 24(15)
24-25(15) 23(12) 23-24(4) 22(17)
Več...

Leto objave

2020(23) 2019(32) 2018(41) 2017(21)
2016(24) 2015(30) 2014(21) 2013(18)
2012(28) 2011(42) 2010(30) 2009(38)
2008(34) 2007(45) 2006(57) 2005(44)
2004(55) 2003(48) 2002(32) 2001(23)
2000(22) 1999(39) 1998(21) 1997(20)
1996(28) 1995(19) 1994(13) 1993(19)
1992(13) 1991(16)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.4. KAZNOVALNO PRAVO 2.4.1. Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov