O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 188)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Odgovornost prevzemnika za dolgove pri prevzemu preko obvodnega podjetja (by-pass)

Grešak Boštjan, Grešak Klemen, 9.7.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Boštjan Grešak, Klemen Grešak, Pravna praksa, 26-27/2020Obligacijski zakonik v 433. členu določa odgovornost prevzemnika premoženjske celote za dolgove, ki se nanašajo na to celoto. Takšna odgovornost je solidarna. Prevzemnik odgovarja poleg dotedanjega imetnika, pod določenimi pogoji pa omejena. Določilo je namenjeno varstvu upnikov. Sodna praksa odgovarja na ključna vprašanja, ki so se v preteklosti zastavljala v zvezi z uporabo tega določila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Pravica do odločitve o času in načinu končanja lastnega življenja in nudenja pomoči pri njenem udejanjanju

mag. Uroš Goričan, 4.6.2020

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Uroš Goričan, Pravna praksa, 22/2020Nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) je na podlagi večjega števila ustavnih pritožb domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb v združenem postopku tehtalo med pravico do samoodločanja o lastnem življenju kot elementu osebnostne pravice ter dolžnostjo države varovati življenje. Presodilo je, da je določba 217. člena Kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch, StGB) neustavna in zato nična. S tem je pomoč pri samomoru, ki jo nudijo osebe kot dejavnost in niso bližnji umirajočega, po dobrih štirih letih v Zvezni republiki Nemčiji ponovno dekriminalizirana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Odškodninska odgovornost lastnika brezpilotnega zrakoplova in drugih oseb

mag. Uroš Goričan, 28.5.2020

Zračni promet, Obligacije

mag. Uroš Goričan, Pravna praksa, 20-21/2020Uporaba civilnih brezpilotnih zrakoplovov (v nadaljevanju: dronov) v zadnjih letih postaja vse pomembnejši del letalskega sektorja po svetu in seveda tudi v Sloveniji. Z večanjem števila teh zrakoplovov na nebu se bo povečevalo tudi število najrazličnejših "incidentov", zlasti če pravna regulacija njihove uporabe ne bo optimalna, nadzor nad izvajanjem predpisov s strani Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije pa ne zadosten. V članku obravnavam odškodninskopravni vidik "incidentov", do katerih lahko pride ob uporabi dronov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Najemi in zakupi poslovnih prostorov

Gerbec Franci, Geisler Robert, 28.5.2020

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Franci Gerbec, Robert Geisler, Pravna praksa, 20-21/2020S sprejetim vladnim Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji se je odprla med drugim tudi predolgo zaklenjena Pandorina skrinjica sedanje zakonske ureditve najemnih oz. zakupnih razmerij za poslovne stavbe in poslovne prostore ter nekaterih drugih v zakup (najem) vzetih stvari. Vrsto let je zlasti poslovna, deloma pa tudi sodna praksa opozarjala predvsem na nujnost ukinitve verjetno najstarejšega še veljavnega zgodovinskega relikta nekdanjega pravnega sistema na področju civilnega prava, to je Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Gre za zakon, ki je bil sprejet v popolnoma drugem ustavnopravnem in družbenoekonomskem sistemu, ki je samo deloma temeljil tudi na klasični civilni lastnini nepremičnin, predvsem na poslovnih stavbah in prostorih v lasti fizičnih oseb, kolikor niso bili nacionalizirani z Zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč leta 1958. Za ta zakon je značilna visoka stopnja in možnost intervencije države in lokalnih skupnosti v urejanje najemnih razmerij glede poslovnih stavb in poslovnih prostorov. Značilna in za tisti čas pravzaprav nekoliko presenetljiva je bila tudi zakonska usmerjenost v privilegiranje položaja najemodajalcev in nižja stopnja zaščite najemnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Izterjava kazenskih denarnih sankcij iz držav članic EU

Manja Kunšek Guček, 14.5.2020

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Manja Kunšek-Guček, Pravna praksa, 19/2020Kadar sodišče obdolženca obsodi na plačilo denarne kazni in stroškov kazenskega postopka in te obveznosti obsojenec ne plača v naloženem roku, mora sodišče podati predlog za prisilno izterjavo. Če ima obsojenec prebivališče oziroma sedež, premoženje ali dohodke v eni izmed držav članic Evropske unije, lahko slovenska sodišča zagotovijo izterjavo s pomočjo Okvirnega sklepa 2005/215/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni med državami članicami Evropske unije. Vendar se v praksi pokažeta pomembni omejitvi tega mehanizma. Prvič, katero sodišče je stvarno pristojno za posredovanje odločbe v drugo državo članico, in drugič, nemožnost posamezne izterjave stroškov kazenskega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Dodana vrednost stopničaste tožbe kot orožja tožnikov

mag. Uroš Goričan, 23.4.2020

Civilni sodni postopki

mag. Uroš Goričan, Pravna praksa, 15-16/2020Minili sta že več kot dve leti in pol od začetka uporabe pretežnega dela novele ZPP-E, s katero je bil med drugim v slovenski civilni procesni zakon implementiran institut stopničaste tožbe (182.a člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP), ki pa ga višja sodišča doslej niso obravnavala več kot enkrat. Kje se skrivajo razlogi za zadržanost tožnikov pred uporabo te dvostopenjske tožbe, ki je namenjena reševanju stisk tožnikov zaradi spoznavnega deficita v zvezi s pravnorelevantnimi dejstvi in dokazi, kar jim ob vložitvi tožbe onemogoča ne samo zadostiti trditvenemu in dokaznemu bremenu, ampak tudi ustrezno določitev zahtevka glede glavne stvari in/ali stranskih terjatev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja v razmerju do kaznivih dejanj, storjenih v hudodelskih združbah

mag. Andreja Sedej Grčar, 19.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 34-35/2019Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja po prvem odstavku 294. člena KZ-1 kot predhodna faza h kasneje storjenim kaznivim dejanjem zaradi razmerja subsidiarnosti izgubi svojo samostojnost. Gre za navidezen stek kaznivih dejanj. Svojo samostojnost prav tako izgubi zaradi prej dokončanih kaznivih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Izključitev pravice do povračila škode zaradi neuporabe pravnih sredstev?

Jan Gantar, 5.9.2019

Obligacije

Jan Gantar, Pravna praksa, 33/2019Pravica do povračila škode je ena izmed človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prvi odstavek 26. člena Ustave RS (URS) se glasi: "Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja." Navedena pravica seveda ni absolutna, saj je v skladu s tretjim odstavkom 15. člena URS omejena s pravicami drugih. Temu je treba dodati, da je človekove pravice mogoče omejevati tudi zaradi javne koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Pravni vidik ukrepov zoper mobing

dr. Ines Grah, 4.7.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ines Grah, Pravna praksa, 26/2019Zgodbe zaposlenih o nevzdržnih razmerah na delovnem mestu so številčne. Vzroki za trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing so lahko organizacijski, strukturni ali pa na individualni ravni izvirajo iz osebnosti povzročitelja. Vendar slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju ali slabe organizacije delovnega procesa ne moremo in ne smemo enačiti z mobingom. Mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Čeprav je opredelitev zelo široka, predvsem zato, da bi delavcem nudila kar najvišjo raven zaščite, pristojni organi in sodišče ne ugotovijo vsakič, da je bil zaposleni žrtev mobinga. Namen tega prispevka je skozi sodno prakso in odločitve sodišča predstaviti, kaj se šteje za mobing, kakšne so v postopku zahteve glede trditev in njegovega dokazovanja, kako visoke odškodnine so bile v določenih primerih dosojene, in predstaviti, katere pravne ukrepe žrtvam trpinčenja še nudi naš pravni sistem ter kako pogosto zaposleni ukrepajo zoper delodajalce.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Stvarna pristojnost specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah

mag. Andreja Sedej Grčar, 11.4.2019

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 15/2019Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-I) je bil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani ustanovljen Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala (v nadaljevanju: specializirani oddelek). V tedaj veljavnem 40.a členu je bila določena pristojnost oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J) je 40.a člen spremenil tako, da je določil stvarno pristojnost okrožnih sodišč za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj, kjer obtožni akt vloži Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kaj prinaša novela ZKP-N 2.0?

mag. Robert Golobinek, 4.4.2019

Kazenski postopek

mag. Robert Golobinek, Pravna praksa, 14/2019Državni zbor Republike Slovenije je 26. marca 2019 s 46 glasovi za in 33 glasovi proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-N). Gre za novelo, ki je bila v nekoliko drugačnem obsegu v Državnem zboru že sprejeta leta 2017, a po vetu Državnega sveta ni dobila zadostne večine pri ponovnem glasovanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Civilno procesno pravo

dr. Aleš Galič, 28.3.2019

Civilni sodni postopki

dr. Aleš Galič, Pravna praksa, 13/2019Vedno težje je napisati univerzitetni učbenik za študij prava, ki bo izpolnil namen, to je, da ga bodo študentje resnično uporabili kot vir za študij. Smo v času, ko se zdi, da večina študentov, morda tudi zaradi vedno večjega obsega snovi, teži k temu, da pripravljanje na izpit "ekonomizira". To pomeni, da preštudira le tisto, kar je z vidika (pričakovanega) znanja na izpitu res nujno. Obsežen učbenik (tako kot obširnejši članki in komentarji zakonov, predpisani kot študijska literatura) lahko uporabnika odvrne, še preden ga odpre. Nadomestijo ga zapiski, izpiski, neformalne skripte, zapisi na raznih forumih ter kopije starih izpolnjenih in popravljenih izpitov. Razlogi za te trende niso povezani le z lažjim dostopom do omenjenih "surogatov" prek sredstev modernejših tehnologij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Ocena tržne vrednosti pravic na nepremičninah

David Borlinič Gačnik, 21.2.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 8/2019Najgospodarnejšo uporabo sredstva definirajo Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV) kot "uporabo, ki maksimira potencial ocenjevanega sredstva, ki je mogoča, zakonito dopustna in finančno izvedljiva". Pri ocenjevanju vrednosti pravic na nepremičninah bo ocenjevalec vrednosti v okviru analize najgospodarnejše uporabe nepremičnine med drugim moral utemeljiti, katera uporaba nepremičnine je zakonito (pravno) dopustna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Etažna lastnina na stavbni pravici: dvakratni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta

David Borlinič Gačnik, 10.1.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 1-2/2019Splošno načelo superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - pove, da stavba kot samostojna stvar v pravu ne obstaja. Stavba je del zemljišča, na katerem stoji, lastnik zemljišča je hkrati lastnik stavbe. V tem članku obravnavamo dva odstopa od omenjenega načela: stavbno pravico in etažno lastnino ter njuno kombinacijo: etažno lastnino na stavbni pravici. Posebno pozornost namenimo oblikovanju in prenehanju etažne lastnine na stavbni pravici v povezavi z usodo hipotek ter obstoju stavbne pravice na svoji stvari.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Prvo leto državnega odvetništva

mag. Jurij Groznik, 20.9.2018

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

mag. Jurij Groznik, Pravna praksa, 35/2018Maja je minilo leto dni, odkar je stopil v veljavo nov Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv), novembra bo minilo leto dni, odkar ga državno odvetništvo uporablja. V primerjavi z Zakonom o državnem pravobranilstvu je nova ureditev funkcionarjem in javnim uslužbencem prinesla številne nove naloge in pristojnosti. Nova podlaga delovanja zastopnika države je odprla številna nerešena vprašanja, kar ima neposreden vpliv tako na organizacijo dela kakor tudi na način sodelovanja s strankami in potrebami po novih zaposlitvah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Direktiva 2012/29/EU: dve leti zamude pri implementaciji in načelo lojalne razlage

dr. Primož Gorkič, 29.3.2018

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 12-13/2018Rok za prenos Direktive 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (v nadaljevanju Direktiva) se je iztekel 16. novembra 2015. Slovenija je Direktivo delno implementirala z novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini, nekatere kazenskoprocesne rešitve pa na prenos še čakajo; zadnji poskus implementacije v noveli ZKP-N ni uspel. Vendar pa to ne pomeni, da smejo kazenski sodniki z uporabo Direktive čakati na zakonodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Bitcoini kolektivnega upravljanja avtorske pravice - ali kako sodišče iz nič ustvari nekaj

Cene Grčar, 15.3.2018

Intelektualna lastnina

Cene Grčar, Pravna praksa, 10/2018Spori kolektivnih organizacij, zlasti Združenja SAZAS, z uporabniki, mediji, novinarji, odgovornimi uredniki, državnimi uradniki in državnimi organi imajo že dolgo brado. Ne nazadnje o tem priča obsežen pripad zadev, ki jih omenjeno združenje vodi na sodiščih - civilnih, kazenskih in upravnih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Pravni in davčni vidiki tehnologije blockchain

Goršič Nejc, Mernik Sara, 22.2.2018

Obligacije

Nejc Goršič, Sara Mernik, Pravna praksa, 7-8/2018GV Založba je v Ljubljani v hotelu Slon 14. februarja organizirala konferenco z naslovom Pravni in davčni vidiki tehnologije blockchain. Konferenco je otvoril dr. Peter Merc, ki je že uvodoma pojasnil, da je blockchain revolucionarna tehnologija. V digitalnem svetu so kopije vedno enake originalu in med njimi ni mogoče razločevati. Blockchain je v svojem bistvu veriga povezanih in kriptografsko zaščitenih informacij. Njihova bistvena lastnost je nespremenljivost. Ko je podatek enkrat zapisan in dan v verigo blokov, ga je nemogoče neopazno spremeniti. To omogoča prenos vrednosti oziroma informacije, ki se ne podvaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Varstvo pravic uporabnikov javnih medijev

mag. Damjan Gantar, 15.2.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Damjan Gantar, Pravna praksa, 6/2018V tem prispevku se bom ukvarjal s posebnostmi postopkov pri uveljavljanju pravic in nalaganju obveznosti na področju javnih medijev. Javni mediji opravljajo javno službo na področju obveščanja in informiranja, na splošno pa je narava javnih služb v tem, da se posamezniku nudi neka dobrina - javne službe opravljajo servisno dejavnost. S tem, ko nekdo nudi neko dobrino (vključno z javnimi mediji), hkrati nad posameznikom izvaja tudi oblast. Njegova oblast se kaže v tem, da posamezniku odkloni storitev, ki se sicer splošno ponuja, ali pa da posamezniku naloži neko obveznost (na primer obveznost cepljenja, obveznost plačevanja RTV-prispevka ipd.). S tem odloča o pravicah in obveznostih podobno, kot to delajo državni organi. Kot navaja Erik Kerševan v svojem prispevku Vloga procesnega prava pri odločanju v nedržavnem sektorju, gre v teh primerih za oblastveno odločanje, in ne pogodbeno zasebno razmerje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Tekmovanje Študentska pravda: prometna nesreča, povzročena s samovozečim vozilom

David Borlinič Gačnik, 25.1.2018

Obligacije

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 3-4/2018Tekmovanje Študentska pravda je potekalo že tretje leto zapovrstjo v organizaciji PF Univerze v Mariboru. Projekt, katerega snovalci so mladi pravniki in študenti prava, postaja tradicionalen, na kar kažeta tudi naraščajoče zanimanje študentov in velika udeležba na tekmovanju - tako tekmovalnih ekip kot poslušalcev. Tekmovanja se je v letošnjem študijskem letu udeležilo devet ekip z mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete. Organizacija tekmovanja je potekala pod okriljem dekanje PF Univerze v Mariboru profesorice dr. Vesne Rijavec, profesorice dr. Tjaše Ivanc, Denisa Baghrizabehija in Denisa Magyara.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Opis kaznivega dejanja v kazenskem postopku, prvi del: vsebinske in formalne razsežnosti opisa kaznivega dejanja

dr. Primož Gorkič, 18.1.2018

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 2/2018V kazenskih postopkih, ki sledijo akuzatorno-inkvizitorni tradiciji, običajno kot informacijsko hrbtenico postopka označujemo kazenski sodni spis. Latinski rek Quod non est in actis non est in mundo danes nedvomno še vedno velja in opozarja na spoznavne omejitve, ki spremljajo vsak, ne le kazenskega postopka. Vendar pa se s krepitvijo akuzatornih prvin kazenskega postopka kot informacijski temelj vsake kazenske zadeve vse močneje vzpostavlja opis kaznivega dejanja. To potrjuje tudi novejša judikatura slovenskih in tujih oziroma mednarodnih sodišč. Zato kaže tej prvini kazenskih postopkov nameniti nekoliko več pozornosti in sistematične obdelave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Še o postopku dodelitve dovoljenja AIPA

Špela Grčar, 26.10.2017

Intelektualna lastnina

Špela Grčar, Pravna praksa, 41-42/2017Ne morem, da se na članek z naslovom Absurdenija - pravna dežela neizvršljivo-izvršljivih upravnih odločb avtorja Almina Gorinjaca ne bi odzvala, saj gre za pravno problematiko, ki jo dobro poznam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja v izreku sodbe

mag. Andreja Sedej Grčar, 6.7.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 26/2017Opis vsakega kaznivega dejanja v obtožnici in sodbi mora vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, kraj in čas storitve, predmet, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, in vse druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj opiše oziroma konkretizira. Zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti konkretizirani z dejstvi in okoliščinami. Konkretizirati pa pomeni navesti tiste specifične okoliščine vsakega posameznega historičnega dogodka, ki se ujemajo z zakonskimi znaki določenega kaznivega dejanja. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru presojati, ali je opis kaznivega dejanja konkretiziran do te mere, da omogoči pravno vrednotenje, ali je bilo izvršeno določeno kaznivo dejanje. V opis kaznivega dejanja sodijo odločilna dejstva, ki izražajo zakonske znake kaznivega dejanja, ne pa tudi tiste okoliščine in dejstva, ki dokazujejo notranja oziroma subjektivna dejstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Absurdenija - pravna dežela neizvršljivo-izvršljivih upravnih odločb

mag. Almin Gorinjac, 22.6.2017

Intelektualna lastnina

mag. Almin Gorinjac, Pravna praksa, 24-25/2017V slovenskem pravnem prostoru obstaja že dlje časa neurejeno stanje ali raje velika pravna negotovost na področju kolektivnega upravljanja avtorske pravice avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije. O tem zadnje čase precej ažurno poročajo mediji, vendar sodeč po prispevkih novinarjev ni videti, da bi avtorji prispevkov razumeli srž problema, pa tudi sodne odločbe v številnih upravnih in sodnih sporih ne odražajo razumevanja bistva problematike. V tem prispevku podrobneje analiziram primer z namenom osvetlitve vzroka problema, za katerega menim, da izhaja iz nepravilno vodenega upravnega postopka, v katerem je Urad RS za intelektualno lastnino podelil dovoljenje novi kolektivni organizaciji, s čimer je podelitev novega dovoljenja vplivala na prenehanje začasnega dovoljenja druge kolektivne organizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Še vedno o uradu evropskega javnega tožilca

dr. Primož Gorkič, 21.4.2017

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 16-17/2017V Coimbri je 29. in 30. marca potekal simpozij ECLAN-a, akademske mreže za evropsko kazensko pravo. V središču pozornosti je bilo zadnje besedilo osnutka uredbe o uradu evropskega javnega tožilca (EJT) z dne 31. januarja 2017. Ker med državami članicami ni soglasja za uvedbo urada EJT, je skupina držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, sprožila mehanizem okrepljenega sodelovanja na podlagi prvega odstavka 86. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(4) 48(2) 47(1) 46(1)
45(3) 44(3) 43(4) 42(1)
41(2) 41-42(3) 40-41(1) 39(1)
39-40(1) 38(2) 38-39(1) 37(1)
37-38(1) 36(5) 35(7) 34(3)
34-35(1) 33(3) 33-34(1) 32(1)
31-32(2) 30(5) 30-31(1) 29-30(4)
28(5) 28-29(1) 27(3) 26(5)
26-27(2) 25-26(2) 24(1) 24-25(2)
23(5) 23-24(1) 22(5) 21(3)
20(5) 20-21(2) 19(6) 19-20(1)
16(1) 16-17(4) 15(1) 15-16(3)
Več...

Leto objave

2020(6) 2019(8) 2018(7) 2017(5)
2016(3) 2015(3) 2014(12) 2013(4)
2012(7) 2011(12) 2010(12) 2009(10)
2008(6) 2007(6) 2006(17) 2005(13)
2004(12) 2003(9) 2002(11) 2001(5)
2000(3) 1999(4) 1998(2) 1997(4)
1996(1) 1995(3) 1994(1) 1993(1)
1992(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFG HIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov