O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 73)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Varstvo dolžnika v nepremičninski izvršbi se krepi

Cvetka Horvat, 29.8.2019

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 32/2019Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L), ki je začel veljati 25. marca 2018, je na področju nepremičninske izvršbe na strani dolžnika na normativni ravni uvedel vrsto varoval, kot sta jih izoblikovali tako slovenska sodna praksa kot praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). V Sloveniji je odmevala sodba Vaskrsić proti Sloveniji, št. 31371/12, ki jo je 25. aprila 2017 objavilo ESČP. Predvsem na podlagi tega primera je predlagatelj v predlogu ZIZ-L zapisal, da je eden od ciljev izvršilnega postopka v poplačilu upnika, ki ima na podlagi izvršilnega naslova pravico do poplačila. Hkrati je navedel, da mora biti izvršba učinkovita (sorazmernost stroškov in koristi), hitra in formalna, vendar mora vsebovati sorazmerne posege v dolžnikovo sfero (privilegiranost upnikovega položaja, vendar z upoštevanjem legitimnih interesov dolžnika in tretjih oseb).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Je etična komisija glasba po željah?

mag. Nina Betetto, 29.8.2019

Sodišča

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 32/2019Z ustanovitvijo Komisije za etiko in integriteto pri Sodnem svetu RS (v nadaljevanju komisija) konec leta 2015 je Slovenija cum laude izpolnila eno od priporočil skupine držav proti korupciji GRECO, ki je v četrtem ocenjevalnem krogu s ciljem prevencije korupcije med sodniki (ter tožilci in poslanci) proučila ureditev etičnih standardov in pravil o navzkrižju interesov v državah članicah. GRECO poudarja, da odprtost in preglednost sodstva nista zadostni spodbudi za dvig profesionalnosti in odvračanje od odklonskih ravnanj, ampak sta potrebna tudi podpora in nadzor s strani samih sodnikov. Le žive norme sodniške etike, ki jih spremljajo praktični primeri, lahko pomagajo sodnikom pri reševanju etičnih dilem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Snemanje z brezpilotnikom

Sonja Strle, 29.8.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Sonja Strle, Pravna praksa, 32/2019Informacijski pooblaščenec (IP) je dobil vprašanje o dopustnosti snemanja zaposlenega z brezpilotnim letalom - brezpilotnikom v delovnem času, pri čemer to v pogodbi o zaposlitvi ni bilo vnaprej dogovorjeno in delavec v snemanje naknadno ni izrecno privolil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Zunanji videz nepristranskosti sojenja in objektivna utemeljitev pristranskosti sodnika

Alenka Antloga, 29.8.2019

Sodišča, Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 32/2019Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnika Matka Škrlja odločil, da je prišlo do kršitve prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice. Pritožnik je zatrjeval, da mu v postopku sodnega varstva zoper izdano obvestilo o prometnih prekrških ni sodilo nepristransko sodišče. Sodnik se je namreč v drugem prekrškovnem postopku zgolj nekaj dni po sprejeti odločitvi v predmetnem postopku in na zahtevo pritožnika strinjal s svojo izločitvijo zaradi pristranskosti do pritožnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Bogate procesne pravice obtožencev v kazenskem postopku

mag. Boštjan J. Turk, 29.8.2019

Kazenski postopek

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 32/2019Bil sem del generacije študentov, ki je bila pri predmetu Kazensko procesno pravo deležna mogočne propagande anglosaksonske različice tega prava, katerega bistvo je med drugim v pravni kreaciji sistema "enakosti orožij" (ang. equal powers) v odnosu med premočno državo na eni in ranljivejšim posameznikom na drugi strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

O smiselnosti konkurence pri kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic

Meta Mencinger, 29.8.2019

Intelektualna lastnina

Meta Mencinger, Pravna praksa, 32/2019Konkurenco običajno povezujemo s svobodo, monopola pač ne. In vendar je včasih monopol tisti, ki prek varnosti in predvidljivosti omogoča več svobode. V tem pogledu je obstoječa ureditev kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic smiselna, ideje o vpeljavi konkurence med kolektivne organizacije pa morda ne ciljajo zgolj na osvoboditev trga ustvarjalne industrije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Dedovanje digitalne zapuščine

Zoran Skubic, 29.8.2019

Dedovanje

Zoran Skubic, Pravna praksa, 32/2019"Pravice in obveznosti umrlega, kolikor niso osnovane na zgolj osebnih razmerjih, se imenujejo njegova zapuščina ali ostalina." S temi določbami paragrafa 531 Obč(n)ega državljanskega zakonika (ODZ) se v pravu, ki je veljalo praktično na vsem ozemlju, kjer so v 19. stoletju živeli Slovenci, prvič strnjeno poda splošno veljavna definicija vseh (praviloma) premoženjskih pravic in obveznosti, ki so lahko predmet dedovanja po zapustniku. Iz dedovanja po predmetnem paragrafu so tako izrecno izvzete strogo osebnostne pravice zapustnika. Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražno okupacijo, je ODZ formalno razveljavil, dejansko pa je z izjemo v 4. členu določil, da je njegova vsebina ostala neformalni pravni vir v obliki (še vedno zavezujočih) pravnih pravil. Ta vsebina je bila pozneje (večkrat), a ne v celoti, prevzeta v sedanjo določbo 2. člena Zakona o dedovanju, ki kot predmet dedovanja (tj. zapuščino) opredeljuje vse stvari in pravice, ki (lahko) pripadajo posameznikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Agrarne skupnosti: kako ozdraviti hromega

Mitja Lojen, 29.8.2019

DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE, Dedovanje

Mitja Lojen, Pravna praksa, 32/2019Pri deležih agrarne skupnosti gre za posebno zapuščinsko maso, kjer dedovanje urejajo posebna pravila v Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) in Zakonu o agrarnih skupnostih (ZAgrS). Predlagam spremembe, da bi se postopno odpravilo dedovanje deležev: menim namreč, da institut dedovanja otežuje neovirano delovanje agrarne skupnosti. Predlagam navezavo deležev na nepremičnine v isti katastrski občini (smiselno enako kot pri razmerju med posameznimi in skupnimi deli stavbe v etažni lastnini).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Odziva na članek "Prekoračitev dovoljenega v razlagi sodbe?"

Avtor ni naveden, 29.8.2019

Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2019V PP, št. 30-31/2019 me je avtor članka "Prekoračitev dovoljenega v razlagi sodbe?" Zvjezdan Radonjić navedel kot enega od štirih "uglednih pravnikov", ki naj bi bili opozorili na domnevno prekoračitev dovoljenega pri obrazložitvi sodb, čeprav tega nisem storil. Domnevam, da gre za lapsus, ki pa ga
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Zakon o izvršbi in zavarovanju z novelo ZIZ-L

Dida Volk, 29.8.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 32/2019Ob sprejetju zadnje novele ZIZ-L lahko vsi ugotovimo, da ne prinaša bistvenih premikov oziroma sprememb. Tudi Ekart meni, da za reformna prizadevanja na področju izvršilnega prava velja pravilo: dva koraka naprej in enega nazaj. Pa vendar naslov knjige upravičeno nosi opredelitev "razširjena" uvodna pojasnila, saj avtorja nekatere institute izvršilnega prava v povezavi s spremembami in dopolnitvami novele ZIZ-L razlagata širše in poglobljeno. Tako so nekatera poglavja dragocen prispevek k pravni teoriji na področju izvršilnega prava, saj na tem področju pogrešamo teoretično strokovno delo, namenjeno tako študentom kot vsem, ki se z izvršilnim pravom (vsakodnevno) srečujejo: sodnikom, odvetnikom, notarjem, izvršiteljem in ostali strokovni javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Vzdrževalna dela v večstanovanjski stavbi

mag. Suzana Pisnik, 29.8.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 32/2019S spodnjega dela stanovanjskega balkona odpada omet na teraso spodnjega soseda, ki stanuje v pritličju. * Kaj storiti, ko je treba za izvedbo vzdrževalnih del uporabiti tudi sosednjo nepremičnino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Sodišče na prejeto prošnjo sploh ni odgovorilo

Avtor ni naveden, 29.8.2019

Kazenski postopek, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2019Pobudnica je na Okrožno sodišče v Krškem (sodišče) vložila prošnjo, da bi oba z očetom sodelovala v kazenskem postopku zoper povzročitelja prometne nesreče, v kateri jima je umrl sin oziroma brat. Kljub več poslanim prošnjam pobudnica odgovora sodišča ni prejela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov v praksi

Marcel Hajd, 30.8.2018

Plačilni promet, Civilni sodni postopki

Marcel Hajd, Pravna praksa, 32/2018Plačilna nedisciplina in raznovrstnost nacionalnih pravil s področja izvršilnega prava predstavljata precejšnje težave za učinkovito delovanje skupnega trga Evropske unije (EU). Zato je evropski zakonodajalec 15. maja 2014 sprejel Uredbo (EU) št. 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba). S sprejetjem Uredbe, ki se je začela uporabljati 18. januarja 2017, si je EU zadala precej ambiciozen cilj. Izterjava čezmejnih zahtevkov naj bi bila precej olajšana, posledično pa naj bi se povečalo zaupanje v mednarodno poslovno sodelovanje. Enoten evropski postopek za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov (v nadaljevanju nalog) naj bi namreč upnikom omogočil, da svojim dolžnikom preprečijo razpolaganje s sredstvi na njihovih bančnih računih v EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Posredovanje osebnih podatkov RTV

Matej Vošner, 30.8.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, JAVNO OBVEŠČANJE

Matej Vošner, Pravna praksa, 32/2018Na kakšni pravni podlagi lahko Radiotelevizija Slovenija (RTV) za plačevanje RTV prispevka od elektropodjetij pridobiva osebne podatke?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Je bil ZOPNI res retroaktiven?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 30.8.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 32/2018Ustavno sodišče je na začetku letošnjega julija objavilo dolgo pričakovano odločitev o ustavnosti prvega odstavka 57. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), v skladu s katerim se ta zakon uporablja tudi za nazaj (retroaktivno), in sicer za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. januarju 1990.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Kaznivost objave sporočil in posnetkov s seksualno vsebino

Marko Štante, 30.8.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marko Štante, Pravna praksa, 32/2018Vse pogosteje prihaja med nekdanjimi partnerji, ki se ne razidejo v prijateljskih odnosih, zaradi želje po maščevanju, ponižanju ali izsiljevanju do groženj o razkritju golih fotografij ali video posnetkov (ki so bili pred tem posneti prostovoljno) oziroma do maščevalne pornografije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Posnetek videonadzora kot dokaz

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 30.8.2018

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 32/2018• Ali bi bil posnetek videonadzora, ki bi pokazal, da je zaposleni odtujeval predmete, ki se zbirajo v zbirnem centru komunalnega podjetja, veljaven dokaz o kršitvi pogodbe o zaposlitvi, za kar bi lahko bila (po postopku, kot ga določa ZDR-1) podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo kot obrambo pred dajatveno tožbo pred sodiščem druge države

dr. Jorg Sladič, 30.8.2018

Civilni sodni postopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 32/2018Švicarsko zvezno sodišče (najvišje sodišče v Švici) je sprejelo pomembno sodno odločbo glede vprašanja pravnega interesa za negativno ugotovitveno tožbo, kadar v Švici tožnik vloži tožbo na ugotovitev, da odškodninska odgovornost ne obstaja, zato da bi starejša ugotovitvena tožba preprečila kasnejšo dajatveno tožbo v Angliji. Do sedaj se je evropska sodna praksa ukvarjala z vprašanjem starejše negativne ugotovitvene tožbe v državi A in kasnejše dajatvene tožbe v državi B zgolj pri vprašanju litispendence dveh postopkov v dveh državah. Pomen te sodbe za Slovenijo je v besedilu Luganske konvencije, saj omenjena švicarska sodba zahteva, da se o njej izjavijo tudi slovenska sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Problematika kaznivosti lastnega pranja denarja

Anže Molan, 31.8.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Anže Molan, Pravna praksa, 32/2017Prispevek obravnava problematiko kaznivosti lastnega pranja denarja, tj. problem obstoja pravega steka med kaznivim dejanjem, iz katerega izvira pozneje opran denar, in kaznivega dejanja pranja denarja, če je storilec (ali udeleženec) obeh kaznivih dejanj ista oseba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Prepoznavanje obrazov, zasebnost in javni prostori

dr. Aleš Završnik, 31.8.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 32/2017Na ruskem spletnem družbenem omrežju VKontakte je celotno gradivo uporabnikov javno in to veliko količino slikovnega gradiva je lansko leto pričelo izkoriščati zagonsko podjetje, ki je pripravilo priročno aplikacijo FindFace: fotografiraš neznanca/ko na ulici in aplikacija fotografijo primerja v zaledni zbirki in morda še prebrska po javno dostopnih virih na spletu. V nekaj sekundah uporabnik aplikacije pridobi podatke pametnega algoritma: kdo naj bi bila opazovana oseba, kdo so njeni prijatelji, interesi, služba, morda naslov ... vse, kar je objavila na VKontakte ali celo drugje na spletu. Kaj se je zgodilo z anonimnostjo v javnih prostorih?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Posredovanje osebnih podatkov učiteljice očetu odvetniku

Matej Vošner, 31.8.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Odvetništvo in notariat

Matej Vošner, Pravna praksa, 32/2017Katere osebne podatke učiteljice je šola dolžna posredovati očetu (odvetniku) dijaka, ki jih zahteva zato, da bo lahko zoper njo naslovil odškodninski zahtevek, pri čemer se sklicuje na 10. člen Zakona o odvetništvu (ZOdv)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Komentar sodne odločbe o švicarskih frankih: nekaj pomislekov in dilem - poskus reševanja problema

dr. Luigi Varanelli, 31.8.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obligacije

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 32/2017S sklepom v zadevi I Ip 289/2017 z dne 14. junija 2017 je Višje sodišče v Mariboru ugodilo pritožbi dolžnika v izvršilnem postopku, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in vrnilo zadevo v nov postopek. Odločba drugostopenjskega sodišča je bila medijsko precej odmevna, z njo povezani komentarji pa nejasni in v marsičem pravno sporni, zaradi česar jo nameravam analizirati in komentirati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Spremembe Zakona o pravdnem postopku, ki že veljajo

dr. Ivanka Demšar Potočnik, 31.8.2017

Civilni sodni postopki

dr. Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 32/2017Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je bil objavljen 27. februarja 2017. V veljavo je stopil 15. dan po objavi, torej 14. marca 2017. Uporabljati pa se bo začel šest mesecev po uveljavitvi, torej 14. septembra 2017, razen določb 107., 108. in 109. člena ZPP-E, ki so začele veljati z dnem uveljavitve tega zakona. V tem prispevku bom predstavila, kaj nam prinašajo že veljavne novosti, zakaj so bile te spremembe potrebne in kakšen je njihov pomen za sodno prakso. Obenem bom opozorila na pomanjkljivosti nove ureditve, ki bi bile lahko sporne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄32

Odločba o prekršku - odvzem predmetov - pravica do pravnega sredstva

Avtor ni naveden, 25.8.2011

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2011Lastnik odvzetih predmetov zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku, lahko vloži zahtevo za sodno varstvo, s katero lahko izpodbija odločbo o stranski sankciji odvzema predmetov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄32

Razsojeno

Toni Tovornik, 25.8.2011

Obligacije, Civilni sodni postopki

Toni Tovornik, Pravna praksa, 32/2011Tožnik je vložil odškodninski zahtevek zoper toženo stranko iz naslova premoženjske škode, povzročene z neustrezno hrambo njegovega osebnega avtomobila, ki je bil zasežen v kazenskem postopku.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 32

Leto objave

2019(12) 2018(6) 2017(5) 2011(8)
2004(11) 2003(13) 2002(8) 2000(5)
1999(5)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B CĆČD ĐE F G H IJ K L M N OP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov