O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 85)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Oznanjevanje vere od vrat do vrat je lahko nezakonita obdelava osebnih podatkov

Zoran Skubic, 12.10.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 39-40/2018Skoraj odveč je ugotovitev, da se je z letošnjim 25. majem, ko se je dokončno uveljavila (Splošna) Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), negotovost slovenskih upravljavcev osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju precej povečala. Temu nikakor ni pripomoglo dejstvo, da poslanke in poslanci VII. mandata Državnega zbora v svojih zadnjih predvolilnih mesecih niso (z)mogli sprejeti vsaj prepotrebnega korpusa interpretativno-implementacijskih določb predloga novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). A to zagotovo ni (bil) slovenski unikum.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Nesoglasja med etažnimi lastniki in upravniki

Boštjan Udovič, 12.10.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Lastnina in druge stvarne pravice

Boštjan Udovič, Pravna praksa, 39-40/2018Čeprav v javnosti, tako laični kot strokovni, že nekaj časa poteka intenzivna razprava o spremembah na področju upravljanja nepremičnin, so številna pomembna vprašanja še vedno zapostavljena. Eno od teh, ki pogosto (običajno negativno) vpliva na zadovoljstvo etažnih lastnikov, so njihova razmerja z upravniki. Pri tem gre predvsem za jasno opredelitev pristojnosti tako upravnika kot etažnih lastnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Kazenski postopek - odvzem premoženjske koristi

Avtor ni naveden, 12.10.2018

Kazenski postopek, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2018Pri institutu odvzema premoženjske koristi gre za sui generis ukrep, ki je po svoji naravi bližje civilnopravni kot kazenski sankciji, saj se z njim zasleduje predvsem restitucijo. Ukrep odvzema premoženjske koristi pa ima tudi preventiven vidik in omogoča, da se storilci kaznivih dejanj ne morejo zanašati na odbitek tistih stroškov, ki so per se prepovedani, saj so ti po svoji naravi neločljivo povezani s (predhodnim) protipravnim ravnanjem oziroma iz njega izvirajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Nikakor ne! Razlog je doktrina chilling effect.

Tomaž Pavčnik, 12.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 39-40/2018To je moj odgovor na naslovno vprašanje Igorja Vuksanovića v predprejšnji Pravni praksi, ali je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Poklicno zavarovanje - pogoji za izplačilo sredstev

Avtor ni naveden, 12.10.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2018Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-153/14 in U-I-123/15 z dne 12. 5. 2016, velja v razmerjih, v katerih do ugotovitve protiustavnosti še ni bilo pravnomočno odločeno (kamor spada tudi ta spor), peti odstavek 206. člena ZPIZ-2 brez vsebine, ki mu jo je določila avtentična razlaga. Tožnikova zahteva je bila tako popolna že ob vložitvi leta 2013, saj prenehanje delovnega razmerja pri MORS (zaradi katerega jo je toženka zavrnila) na podlagi petega odstavka 206. člena ZPIZ-2 ni bilo pogoj za izplačilo sredstev. V skladu s 310. členom ZPIZ-2 je bila zato dolžna odkupno vrednost premoženja, vpisanega na osebnem računu tožnika, izplačati najkasneje v 30 dneh po podaji zahteve za izplačilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Eksistencialna krivda Zahoda in boj za interpretacijo 297. člena KZ-1

dr. Rok Svetlič, 12.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Rok Svetlič, Pravna praksa, 39-40/2018V 35. številki PP je bil objavljen članek mag. Primoža Križnarja z naslovom Poskus drugačne interpretacije 297. člena KZ-1(člen je naslovljen "Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti"). Že dlje časa sem razmišljal o članku, posvečenem tematiki, ki jo obravnava ta člen, tako da me je ta dragoceni prispevek k diskusiji o preganjanju sovražnosti spodbudil k pisanju naslednjih vrstic. Križnar je svojo analizo posvetil argumentu v prid širši interpretaciji izvršitvenega načina kaznivega dejanja. Pledira, da bi dikcijo, "dejanje [...], ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir", aplicirali tudi na zgolj potencialno ogrožanje teh pravnih dobrin. Če je res uveljavljena interpretacija, po kateri so kazniva le dejanja, ki so "tik pred tem", da sprožijo nasilje, tedaj je upravičen pomislek, ali ta interpretacija pomenskost člena pokaže "v najboljši luči".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Posredovanje osebnih podatkov med zavarovalnicami

Matej Vošner, 12.10.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 39-40/2018Ali si zavarovalnici (prejšnja in zdajšnja) lahko izmenjata podatke o posamezniku kot o stranki (ime in priimek, tip zavarovanja, prijavljene škode ipd.) brez posameznikove privolitve in kakšna je pravna podlaga za takšno ravnanje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Novela ZKP-N in temeljni postulati kazenskega procesnega prava

dr. Zlatko Dežman, 13.10.2017

Kazenski postopek

dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 39-40/2017Dne 20. septembra 2017 so poslanci izglasovali predlog novele ZKP-N, ob kateri se zastavlja kar nekaj vprašanj, ki zadevajo kazensko procesno pravo ne le v nomotehničnem pomenu besede, temveč tudi povsem načelno. Med temeljna civilizacijska vprašanja sodi namreč tudi vprašanje, kakšen naj bo položaj obdolženca v kazenskem postopku, da bo ustrezal doseženi stopnji splošne in pravne kulture države, ki se deklarira kot demokratična in pravna. Kazensko procesno pravo je znanost, nauk o tem, kako naj bo urejen kazenski postopek, da bo ustrezal idealu pravičnega kazenskega postopka. Zato je tudi tisto pravno področje, na katerem prihaja na najbolj očiten način do izraza, s kakšno mero subtilnosti država spoštuje človekove pravice v kazenskem postopku, še zlasti kadar je spor med njo in domnevnim storilcem kaznivega dejanja najbolj zaostren. Bolj kot je zaostren, bolj je poudarjena zahteva po njihovem doslednem varstvu, kajti posledice obsodilne sodbe so lahko toliko hujše, če sodba nima legitimne podlage v spoštovanju teh pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

O postopku dodelitve dovoljenja AIPA

dr. Gorazd Trpin, 13.10.2017

Intelektualna lastnina

dr. Gorazd Trpin, Pravna praksa, 39-40/2017Objavljena beseda v strokovni literaturi ima svojo težo, zato je treba nanjo odgovoriti, kadar vsebuje napačna stališča. S tem mislim na članek, objavljen v tej reviji dne 22. junija 2017, z naslovom Absurdenija - pravna dežela neizvršljivo-izvršljivih upravnih odločb avtorja Almina Gorinjaca, mag. pravnih znanosti. V prispevku je avtor analiziral potek postopka izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic soavtorjev avdiovizualnih del, izvajalcev avdiovizualnih del in filmskih producentov, ki ga je zavodu AIPA izdal Urad RS za intelektualno lastnino, pri tem pa se je avtor oprl na stališča, ki nimajo pravne podlage v naši ureditvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Podatek o višini plače zaposlenega

Matej Vošner, 13.10.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 39-40/2017Ali ima član organa nadzora ali upravljanja podjetja, ki je oseba zasebnega prava, pravico zahtevati podatek o višini plače posameznega zaposlenega v tem podjetju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Narava določb SPZ o nadomestilu ob prenehanju stavbne pravice

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 13.10.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Pravna praksa, 39-40/2017Obligacijskopravne norme so po svoji naravi lahko ali dispozitivne, torej take, ki nadomeščajo voljo zgolj v primeru, če volja udeležencev posameznega obligacijskega razmerja glede določenega vprašanja ni posebej izražena, ali pa je njihova narava prisilna oziroma kogentna. Izhodiščno razlagalno pravilo obligacijskopravnih zakonskih določb je sicer pravilo o njihovi dispozitivnosti; kogentnost posamezne tovrstne norme mora biti torej a contrario v konkretnem primeru posebej utemeljena oziroma izkazana. Obligacijskopravna je tudi določba drugega odstavka 263. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se glasi: "Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine." Pri tem pa je zanimivo, da so to zakonsko določbo domači pisci do sedaj univerzalno šteli za kogentno. Tako njihovo naziranje je bilo kot prvo podano preuranjeno, iz kasnejših razlag pa je razvidno, da je bilo tudi napačno. Nekateri argumenti oziroma vidiki, ki govorijo v prid dispozitivnosti predmetne zakonske določbe - in s tem v prid nespreminjanju predmetnih določb SPZ - so predstavljeni v tem članku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Procesna skrbnost stranke v postopku obnove

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017ZPP v 10. točki 394. člena govori o novih dejstvih in dokazih, za katere zve ali jih pridobi možnosti uporabiti pravdna stranka, zato je v tem okviru treba presojati procesno skrbnost pravdne stranke (predlagatelja) in ne drugih oseb, ki so tako ali drugače povezane s pravdo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Zamude pri vpogledu v vpisnike

Toni Tovornik, 13.10.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 39-40/2017Do konca preteklega meseca bi moral biti dokončan sistem, ki naj bi omogočal brezplačen vpogled v vpisnike vseh slovenskih sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Kavza pogodbe - sodobni pogledi

dr. Luigi Varanelli, 13.10.2017

Obligacije

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 39-40/2017Kavza izvira iz latinske besede "causa", ki pomeni vzrok. "Kavza pogodbe" je torej besedna zveza, ki dobesedno pomeni "vzrok pogodbe". Vzrok je večpomenska beseda, saj je njeno semantično polje precej široko: vzrok je lahko dogodek, ki je podlaga za kasnejšo spremembo. Kipar je na primer vzrok svojega kipa; pisec je vzrok svojega članka. Ta vzrok se imenuje "učinkujoči vzrok" (causa efficiens). Vzrok pa je lahko tudi namen, zaradi katerega se neka stvar izdeluje ali se neko delo vrši: namen izdelave kipa je na primer izpolnitev naročila; namen pisanja članka je objava. Ta vzrok se imenuje "teleološki" ali "namenski vzrok" (causa finalis).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Zavarovalna pogodba v korist tretjega - prenehanje zavarovalnega kritja zaradi neplačila premije - opozorilo in obvestilo po tretjem in četrtem odstavku 937. člena OZ

Avtor ni naveden, 14.10.2016

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2016Valutno razmerje po zavarovalni pogodbi, sklenjeni v korist tretjega, določa tudi takšno delitev rizika med zavarovancem in zavarovalcem, po kateri premoženjske posledice nastalega zavarovalnega primera ne bremenijo zavarovanca, pač pa zavarovalca. V takšnem primeru obveznosti zavarovalnice, da zavarovanca obvešča o neplačilu zavarovalne premije, ni mogoče utemeljevati s tem, da bi zavarovalnica morala upoštevati tudi njegove (očitne) interese.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Zavrženje tožbe - fikcija vročitve

Avtor ni naveden, 14.10.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2016Tožnica po pošti poslane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prevzela, in ker je bil prvi poskus vročitve opravljen 5. septembra 2014, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je bila vročitev opravljena 13. septembra 2014 in da se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe že iztekel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Odškodninska odgovornost za napačno diagnozo

Maša Žehelj, 14.10.2016

Obligacije

Maša Žehelj, Pravna praksa, 39-40/2016Odškodninska odgovornost za napačno diagnozo je odgovornost zdravnika oziroma zdravstvene ustanove za strokovno napako. Pri tem se soočamo s problemom, kako dokazati temeljno predpostavko za nastanek odškodninske odgovornosti, torej da je prišlo do postavitve napačne diagnoze.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Dedovanje in odstop terjatve za povrnitev nepremoženjske škode

Avtor ni naveden, 14.10.2016

Dedovanje

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2016Člen 184 Obligacijskega zakonika se razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Vpliv sprememb predloga ZPP-E na postopek v delovnih in socialnih sporih pod drobnogledom stroke

dr. Grega Strban, 14.10.2016

Civilni sodni postopki

dr. Grega Strban, Pravna praksa, 39-40/2016Novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), ki je trenutno v pripravi in naj bi po nekaterih napovedih pričela veljati v začetku prihodnjega leta, prinaša obsežne spremembe na področju ureditve pravil pravdnega postopka, ki se subsidiarno uporabljajo tudi v postopkih glede delovnih in socialnih sporov. Ti so primarno urejeni v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Predlagane spremembe so bile osrednja tema članov Društva za delovno pravo in socialno varnost na srečanju v začetku oktobra 2016 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Iztočnice za razpravo je podala predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča mag. Biserka Kogej Dmitrovič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Pritožba zoper sklep

Avtor ni naveden, 14.10.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2016Četrti odstavek 399. člena Zakona o kazenskem postopku se razveljavi, kolikor izključuje pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča o odreditvi pripora po četrtem odstavku 394. člena v zvezi z drugim odstavkom 398. člena Zakona o kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Kaj bo prinesla novela ZPP-E

mag. Igor Karlovšek, 14.10.2016

Civilni sodni postopki

mag. Igor Karlovšek, Pravna praksa, 39-40/2016Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku temelji na ideji predlagatelja, da bo s spremembami pospešil postopek, izpolnil zahteve Ustavnega sodišča, ki izhajajo iz njegovih odločb, omogočil Vrhovnemu sodišču vlogo ustvarjalca enotne sodne prakse in vpeljal nekatere novosti v zvezi z elektronskim poslovanjem. Predlagatelj pričakuje, da bo novela modernizirala pravdni postopek, okrepila položaj prvostopenjskega sodnika in Vrhovnega sodišča, stranke in tudi druge udeležence v postopku pa prepričala, da bodo svoje pravice izvajali strogo profesionalno, pošteno in z namenom odkriti materialno resnico, sicer jih bodo zadele sankcije, največkrat stroškovne, kot denimo v primeru izostanka z naroka ali poznega navajanja novot.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Razveza zakonske zveze

dr. Nana Weber, 14.10.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 39-40/2016Sem državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Poročil sem se z Argentinko v Italiji. Po poroki sva eno leto živela skupaj v Angliji. Vložil sem tožbo na razvezo pri nas, ki jo je Okrožno sodišče v Novem mestu zavrglo na podlagi četrtega odstavka 52. člena in 53. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Garantno pismo

dr. Nana Weber, 14.10.2016

Tujci

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 39-40/2016• Kakšne obveznosti za izdajatelja ustvarja garantno pismo, kot je objavljeno na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Sprava slovenskega naroda

Špela Kogovšek Sajovic, 14.10.2016

Civilni sodni postopki

Špela Kogovšek-Sajovic, Pravna praksa, 39-40/2016Vsak državljan Slovenije pozna delitev na "naše" in "vaše". Morda ne vsak, vendar pa je marsikateri Slovenec že opazil, da ta delitev povzroča težave v družbi. To je zaznalo tudi Društvo mediatorjev Slovenije v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani in z namenom iskanja rešitve organiziralo Konferenco o postopku sprave. Konferenca pod častnim pokroviteljstvom Boruta Pahorja, predsednika Republike Slovenije, je potekala 26. in 27. septembra 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Prijava zbirk podatkov

Irena Vovk, 14.10.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 39-40/2016Ali mora delodajalec prijaviti zbirko osebnih podatkov zaposlenih v primeru, ko gre za fazo konfiguriranja in testiranja nove rešitve za upravljanje s kadri. Zaradi konfiguriranja in testiranja nove rešitve je namreč treba v sistem naložiti nekaj osebnih podatkov zaposlenih. Ali je treba Informacijskega pooblaščenca o tem obvestiti že v fazi testiranja ali šele pred dejanskim operativnim zagonom nove rešitve?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 39-40

Leto objave

2018(7) 2017(7) 2016(11) 2015(8)
2012(8) 2011(7) 2007(5) 2006(14)
2005(8) 2001(10)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB C ĆČD ĐEF G HIJ K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov