O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 7 (od skupaj 7)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Kavza pogodbe - sodobni pogledi

dr. Luigi Varanelli, 13.10.2017

Obligacije

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 39-40/2017Kavza izvira iz latinske besede "causa", ki pomeni vzrok. "Kavza pogodbe" je torej besedna zveza, ki dobesedno pomeni "vzrok pogodbe". Vzrok je večpomenska beseda, saj je njeno semantično polje precej široko: vzrok je lahko dogodek, ki je podlaga za kasnejšo spremembo. Kipar je na primer vzrok svojega kipa; pisec je vzrok svojega članka. Ta vzrok se imenuje "učinkujoči vzrok" (causa efficiens). Vzrok pa je lahko tudi namen, zaradi katerega se neka stvar izdeluje ali se neko delo vrši: namen izdelave kipa je na primer izpolnitev naročila; namen pisanja članka je objava. Ta vzrok se imenuje "teleološki" ali "namenski vzrok" (causa finalis).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Narava določb SPZ o nadomestilu ob prenehanju stavbne pravice

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 13.10.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Pravna praksa, 39-40/2017Obligacijskopravne norme so po svoji naravi lahko ali dispozitivne, torej take, ki nadomeščajo voljo zgolj v primeru, če volja udeležencev posameznega obligacijskega razmerja glede določenega vprašanja ni posebej izražena, ali pa je njihova narava prisilna oziroma kogentna. Izhodiščno razlagalno pravilo obligacijskopravnih zakonskih določb je sicer pravilo o njihovi dispozitivnosti; kogentnost posamezne tovrstne norme mora biti torej a contrario v konkretnem primeru posebej utemeljena oziroma izkazana. Obligacijskopravna je tudi določba drugega odstavka 263. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se glasi: "Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine." Pri tem pa je zanimivo, da so to zakonsko določbo domači pisci do sedaj univerzalno šteli za kogentno. Tako njihovo naziranje je bilo kot prvo podano preuranjeno, iz kasnejših razlag pa je razvidno, da je bilo tudi napačno. Nekateri argumenti oziroma vidiki, ki govorijo v prid dispozitivnosti predmetne zakonske določbe - in s tem v prid nespreminjanju predmetnih določb SPZ - so predstavljeni v tem članku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Novela ZKP-N in temeljni postulati kazenskega procesnega prava

dr. Zlatko Dežman, 13.10.2017

Kazenski postopek

dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 39-40/2017Dne 20. septembra 2017 so poslanci izglasovali predlog novele ZKP-N, ob kateri se zastavlja kar nekaj vprašanj, ki zadevajo kazensko procesno pravo ne le v nomotehničnem pomenu besede, temveč tudi povsem načelno. Med temeljna civilizacijska vprašanja sodi namreč tudi vprašanje, kakšen naj bo položaj obdolženca v kazenskem postopku, da bo ustrezal doseženi stopnji splošne in pravne kulture države, ki se deklarira kot demokratična in pravna. Kazensko procesno pravo je znanost, nauk o tem, kako naj bo urejen kazenski postopek, da bo ustrezal idealu pravičnega kazenskega postopka. Zato je tudi tisto pravno področje, na katerem prihaja na najbolj očiten način do izraza, s kakšno mero subtilnosti država spoštuje človekove pravice v kazenskem postopku, še zlasti kadar je spor med njo in domnevnim storilcem kaznivega dejanja najbolj zaostren. Bolj kot je zaostren, bolj je poudarjena zahteva po njihovem doslednem varstvu, kajti posledice obsodilne sodbe so lahko toliko hujše, če sodba nima legitimne podlage v spoštovanju teh pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Zamude pri vpogledu v vpisnike

Toni Tovornik, 13.10.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 39-40/2017Do konca preteklega meseca bi moral biti dokončan sistem, ki naj bi omogočal brezplačen vpogled v vpisnike vseh slovenskih sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Podatek o višini plače zaposlenega

Matej Vošner, 13.10.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 39-40/2017Ali ima član organa nadzora ali upravljanja podjetja, ki je oseba zasebnega prava, pravico zahtevati podatek o višini plače posameznega zaposlenega v tem podjetju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

O postopku dodelitve dovoljenja AIPA

dr. Gorazd Trpin, 13.10.2017

Intelektualna lastnina

dr. Gorazd Trpin, Pravna praksa, 39-40/2017Objavljena beseda v strokovni literaturi ima svojo težo, zato je treba nanjo odgovoriti, kadar vsebuje napačna stališča. S tem mislim na članek, objavljen v tej reviji dne 22. junija 2017, z naslovom Absurdenija - pravna dežela neizvršljivo-izvršljivih upravnih odločb avtorja Almina Gorinjaca, mag. pravnih znanosti. V prispevku je avtor analiziral potek postopka izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic soavtorjev avdiovizualnih del, izvajalcev avdiovizualnih del in filmskih producentov, ki ga je zavodu AIPA izdal Urad RS za intelektualno lastnino, pri tem pa se je avtor oprl na stališča, ki nimajo pravne podlage v naši ureditvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Procesna skrbnost stranke v postopku obnove

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017ZPP v 10. točki 394. člena govori o novih dejstvih in dokazih, za katere zve ali jih pridobi možnosti uporabiti pravdna stranka, zato je v tem okviru treba presojati procesno skrbnost pravdne stranke (predlagatelja) in ne drugih oseb, ki so tako ali drugače povezane s pravdo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 39-40

Leto objave

< Vsi
2017(7)
> Oktober(7)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

ABCĆČD ĐEFGHIJKLM NOPQR SŠT UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov