O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 40)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Namestitev kamere v večstanovanjski stavbi

Irena Vovk, 22.10.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 41/2015Ali sme posameznik namestiti videonadzor, ki bi nadzoroval vhod v njegovo stanovanje in hodnik v večstanovanjski stavbi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Hramba podatkov in revizijska sled

Merc Peter, Šavnik Janko, 22.10.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Peter Merc, Janko Šavnik, Pravna praksa, 41/2015Finančne institucije se pri svojem poslovanju dnevno srečujejo z veliko količino podatkov. Večinoma gre za zaupne podatke o strankah, ki jih morajo finančne institucije varovati kot poslovno skrivnost, hkrati pa pri njihovem obdelovanju upoštevati več zakonskih določb, ki vzpostavljajo premise, znotraj katerih je tako obdelovanje podatkov pravno dopustno. Ena od obveznosti finančnih institucij je hramba teh podatkov ter zagotavljanje t. i. revizijske sledi - hranjenje informacije o tem, kateri podatek je bil predmet obdelave, kdo ga je obdeloval, na kateri pravni osnovi in komu je bil posredovan. Glede vprašanja, koliko časa so finančne institucije zavezane hraniti take podatke, so določbe nekaterih področnih zakonov v koliziji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Bodo podatki iz EU res našli varnejši pristan v ZDA? Trenutek streznitve

Jelena Burnik, 22.10.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jelena Burnik, Pravna praksa, 41/2015Koliko storitev ameriških ponudnikov informacijskih storitev uporabljate vsak dan? Deset? Ste všteli e-pošto, račune na družbenih omrežjih, prešteli vse neevropske aplikacije na svojem telefonu, jim dodali še operacijske sisteme, pisarniške aplikacije, sisteme za vodenje odnosov s strankami in hrambo v oblaku? Na področju informacijskih storitev je naše vsakdanje življenje v službi in doma prepredeno s storitvami ponudnikov iz ZDA. Ti so do nedavnega naše osebne podatke večinoma varovali tako, kot jim je nalagal dogovor Varni pristan, ki ga je kot ustreznega potrdila Evropska komisija. Nadzorni organi za varstvo osebnih podatkov v državah članicah EU so dogovor upoštevali in ponudnikov, ki so ga spoštovali, niso sami posebej preverjali, čeprav so imeli nekateri glede njegove ustreznosti pomisleke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Ne posredujte osebnih podatkov svojih prijateljev brez njihovega soglasja

Irena Vovk, 22.10.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 41/2015Vse več gospodarskih družb skuša z različnimi marketinškimi pristopi od posameznikov za namene trženja pridobiti osebne podatke njihovih znancev ali prijateljev brez soglasja posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V takih primerih gre namreč za neupravičene posege v zasebnost in kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Prestrezanje komunikacij v praksi

Nika Skvarča, 22.10.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nika Skvarča, Pravna praksa, 41/2015Že dolgo vemo, da smo posamezniki v informacijski družbi precej lahek "podatkovni plen". Ob razkritju obstoja teh informacijskih plenilcev so se nujno povečale težnje po zaščiti naše komunikacijske zasebnosti. A vendarle ob kriptiranju elektronske pošte pozabljamo, da je zakladnica podatkov tudi mobilna naprava, ki so jo nekoč reklamirali kot prototip "ptičje svobode". Tehnološko podkovani strokovnjaki vedo, da je za dosego tako pretencioznega cilja možna le ena rešitev: vzeti mobilni telefon v roke in ga karseda močno zalučati v betonsko konstrukcijo. Poleg tega naj to ihtavo dejanje spremlja še mantra vseh nekdanjih kadilcev: nikoli več! Če menite, da bi to dejanje privedlo do preveč drastičnih sprememb v vašem življenju, lahko uhajanju prometnih podatkov preprosto kljubujete z razumevanjem. Z razumevanjem načinov prestrezanja komunikacij v praksi. Temu je bilo namreč namenjeno zadnje predavanje dr. Mateja Kovačiča, ki ga je izvedel 8. oktobra 2015 v organizaciji Pravniškega društva Ljubljana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Ugled in avtoriteta sodstva

Tomaž Pavčnik, 22.10.2015

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 41/2015V začetku oktobra sem na odvetniških dnevih sodeloval pri okrogli mizi o svobodi izražanja odvetnikov v sodni dvorani in izven nje. Že med pripravami in tudi pozneje med samim dogodkom sem sam pri sebi trčil ob izmuzljivost pojma"ugled in avtoriteta sodstva". V resnici gre - in že tu se pokaže pojmovna nerazčiščenost - za dva (resda med seboj povezana) pojma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄41

Izvršljivost notarskega zapisa

mag. Nataša Belopavlovič, 27.10.2005

Odvetništvo in notariat, Civilni sodni postopki

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 41/2005Zanima me, kako je z izvršljivostjo notarskega zapisa oz. ali je notarski zapis lahko izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo. Izvršilne naslove, na podlagi katerih sodišče dovoli izvršbo, določa 17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 40/04 – UPB-1 – ZIZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄41

Mandat sodnikov

Avtor ni naveden, 27.10.2005

Sodišča

, Pravna praksa, 41/2005Trajni mandat sodnikov: kritičnim pogledom na stanje v sodstvu, ki so značilni za demokratično razpravo o vseh treh vejah oblasti, so se v zadnjem času pridružile povsem konkretne zahteve po ukinitvi trajnega mandata sodnikov. In čeprav gre za posamezna mnenja, šteje Sodni svet za svojo dolžnost, da...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄41

Velika Britanija: boj za ohranitev neodvisnosti sodnikov

Dean Zagorac, 27.10.2005

Sodišča

Dean Zagorac, Pravna praksa, 41/200512. 10. – Po tem, ko je britanski premier Tony Blair že večkrat pozval k discipliniranju sodnikov pri razlagi prava človekovih pravic v povezavi z izvajanjem protiterorističnih ukrepov, so vedno glasnejši sodniki, ki si prizadevajo zaščiti integriteto sodstva pred takimi napadi. Po številnih odzivih...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄41

Po čem bo sojenje v razumnem roku?

Hinko Jenull, 27.10.2005

Obligacije

Hinko Jenull, Pravna praksa, 41/2005Sodni zaostanki niso le blagovna znamka naše pravne države, postali so neločljiva bit sodnega sistema, njihova odprava pa njegova naloga s trajnim mandatom. Namesto, da bi se ukvarjali z razvojem pravne znanosti, razširjanjem pravic in svoboščin in preprečevanjem zlorab, že desetletje iščemo poti za...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄41

Leta 2010 brez zaostankov

Irena Vovk, 27.10.2005

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 41/2005Minister za pravosodje dr. Lovro Šturm je 19. oktobra obiskal Okrajno sodišče v Ljubljani. S predsednico sodišča Vesno Pavlič Pivk sta se pogovarjala o težavah sodišča, med katere sodijo odprava sodnih zaostankov, prostorska in kadrovska problematika, reševanje prekrškovnih zadev in denacionalizacij...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄41

Pravočasnost vlaganja ničnostne tožbe po členu 230 PES, pododstavek 5

mag. Jorg Sladič, 27.10.2005

Obligacije

mag. Jorg Sladič, Pravna praksa, 41/2005I. Prejemna teorija glede vlaganja vlog in tožb II. Narava procesnih rokov III. Pomen prekluzivnih procesnih rokov IV. Pouk o pravnem sredstvu in rok za vložitev tožbe V. Dies a quo (začetni rok) VI. Način računanja procesnih rokov VII. Objava akta VIII. Uradno obvestilo IX. ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄41

Etažna lastnina

dr. Marko Novak, 27.10.2005

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 41/2005Etažna lastnina ni posebnost naše pravne ureditve, čeprav je njen delež pri nas v primerjavi z drugimi državami precejšen, kar je nedvomno posledica minule privatizacije. Podobno je tudi v drugih nekdanjih komunističnih državah, kjer je prišlo do obsežne privatizacije družbene oziroma državne lastni...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄41

Pravniško društveno življenje v Evropi

dr. Marko Ilešič, 27.10.2005

Društva, javni shodi, prireditve

dr. Marko Ilešič, Pravna praksa, 41/2005Ob vse večji institucionalizaciji razvoja prava včasih preradi pozabljamo na že tradicionalno povezovanje pravnikov v nevladnih organizacijah, ki v marsičem pomembno vplivajo na razumevanje in razlago pravnih pravil, pogosto pa tudi na njihov nastanek. Med takimi »zasebnimi« ustvarjalci pravil naj p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄41

Novi prispevki h kriminološki znanosti

dr. Dragan Petrovec, 27.10.2005

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 41/2005Inštitut za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani je 30. septembra organiziral enodnevni seminar, ki je bil – v nasprotju z dosedanjimi – vsaj navidez vsebinsko zastavljen precej drugače. Namesto vajenih akademskih imen, ki se desetletja ukvarjajo s kriminologijo in kazenskim pravom, je dr. Zora...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄41

2. sekcija Odnos med Evropskim sodiščem in nacionalnim sodstvom: nova ustavna arhitektura?

Jernej Juren, 27.10.2005

Sodišča

Jernej Juren, Pravna praksa, 41/2005Sodišče Evropskih skupnosti je najmočnejše sodišče v Evropi, če ne na svetu. Z nekaterimi pomembnimi in pogumnimi odločitvami je igralo nepogrešljivo vlogo v procesu evropske integracije. V luči trenutne krize identitete ES pa nekateri napovedujejo konec zlate dobe sodišča. Na sekciji, ki jo je vodi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄41

Stališča 6. sekcije Kazensko pravo Evropske unije

dr. Damjan Korošec, 27.10.2005

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Damjan Korošec, Pravna praksa, 41/2005Kazenskopravna sekcija letošnjih Dnevov slovenskih pravnikov je bila posvečena Evropski uniji in njenemu poseganju v kazensko pravo. Vključevala je šest referatov (Status kazenskega prava v pravnem redu EU, Kazenskopravno varstvo finančnih interesov EU, Kazenskopravni akti EU, namenjeni preprečevanj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄41

Spremembe zakona o zaposlovanju in delu tujcev

mag. Nataša Belopavlovič, 27.10.2005

Tujci, Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 41/2005Vlada RS je v začetku julija sprejela besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Državni zbor bo zakon obravnaval po rednem postopku.1 Tako kot druge države članice EU tudi Slovenija področje zaposlovanja in dela tujcev ureja samostojno, glede na svojo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄41

Izbira notarja, odvetnika -- po zakonu o javnih naročilih?

dr. Marko Žvipelj, 2.12.2004

Odvetništvo in notariat, Proračun

dr. Marko Žvipelj, Pravna praksa, 41/2004V zvezi z vprašanjem, ki smo ga zapisali v naslov tega zapisa, je zadnje čase prebrati v časopisju nekatere poenostavitve, izrekajo pa jih strokovni javnosti vse prej kot nepoznani pravniki. Zato bomo poskusili argumentirati trditev, da izbira notarja ali odvetnika (smiselno: cenilca, izvedenca …) n...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄41

Odtujitev stvari, o kateri teče pravda

dr. Aleš Galič, 2.12.2004

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Aleš Galič, Pravna praksa, 41/2004Okoliščina, da o določeni stvari ali terjatvi teče pravda, nima vpliva na veljavnost materialnopravnih poslov (zavezovalnih in razpolagalnih) glede te stvari oziroma terjatve.(*1) Po materialnem pravu ni ovire, da stranka odtuji stvar ali pravico, čeprav o njej teče pravda. Po drugi strani pa takšna...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄41

Pospešeni s prestopanjem

Hinko Jenull, 2.12.2004

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 41/2004IN FLAGRANTI "Pospešeni pravdni postopek" je ime najnovejšega eksperimentalnega projekta za zmanjšanje sodnih zaostankov. Še preden smo lahko dobro premislili in preverili, kakšno je razmerje predlaganih novosti do ZPP, se posvetovali s kolegi, že je bila ideja klonirana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄41

Odgovornost s. p. p. za prekršek

Hinko Jenull, 2.12.2004

Obligacije

Hinko Jenull, Pravna praksa, 41/2004Mag. Liljana Selinšek je v PP, št. 38-39/04 (Priloga, str. IX--XII) objavila prispevek z naslovom "Odgovornost samostojnega podjetnika posameznika za prekršek (Analiza primera)". Gre za pomembno razpravo o praktičnih vprašanjih uporabe novega zakona o prekrških (ZP-1) na področju odgovornosti samost...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄41

Uveljavljanje SI-patenta po novem -- sodišče ali arbitraža

Vinko Skubic, 2.12.2004

Sodišča

Vinko Skubic, Pravna praksa, 41/2004Pilotski projekt pospešenega pravdnega postopka, ki ga vzpostavljajo na Okrožnem sodišču v Ljubljani (izvajati naj bi ga začeli s 1. januarjem 2005), temelji na manjšanju števila vsebinskih sodb -- na civilnem področju s sodno mediacijo in poravnavo, na gospodarskem pa z umikom tožb in prenosom zade...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄41

Prepoznava osebe

Janko Marinko, 2.12.2004

Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 41/2004Kazenski postopek Prepoznava osebe(*1) je lahko pomemben dokaz v kazenskem postopku, hkrati pa gre za dokaz, ki je zelo občutljiv na možne napake.(*2) V ZDA je postopek prepoznave bil deležen številnih teoretičnih in empiričnih študij, ki opozarjajo na kritične točke v tem postopku, vse več takšn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄41

Konvencija ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu

mag. Aleksander Karakaš, 2.12.2004

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 41/2004Dne 23. aprila 2004 je pričel veljati zakon o ratifikaciji Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.(*1) Z ratifikacijo je Slovenija postala del velike skupine držav, ki so si v 1. členu konvencije(*2) postavile za cilj "krepitev sodelovanja za učinkovitejše preprečev...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 41

Leto objave

2015(6) 2005(12) 2004(12) 2003(6)
2002(4)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB CĆČD ĐEFG HI J K LM N O P QRS Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov