O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 151)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Pametna mesta in problem osebnih podatkov

Sonja Strle, 28.3.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 13/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede obdelave osebnih podatkov za izvedbo sistema pametno mesto (Smart City), kamor spadajo spremljanje zasedenosti parkirnih površin, merjenje kakovosti zraka, zajem in merjenje porabe vode in energentov, razvoj pametne ulične razsvetljave in merjenje zadovoljstva občanov. Katere podatke občanov lahko občina pridobiva, uporablja in hrani za izvedbo tega projekta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Civilno procesno pravo

dr. Aleš Galič, 28.3.2019

Civilni sodni postopki

dr. Aleš Galič, Pravna praksa, 13/2019Vedno težje je napisati univerzitetni učbenik za študij prava, ki bo izpolnil namen, to je, da ga bodo študentje resnično uporabili kot vir za študij. Smo v času, ko se zdi, da večina študentov, morda tudi zaradi vedno večjega obsega snovi, teži k temu, da pripravljanje na izpit "ekonomizira". To pomeni, da preštudira le tisto, kar je z vidika (pričakovanega) znanja na izpitu res nujno. Obsežen učbenik (tako kot obširnejši članki in komentarji zakonov, predpisani kot študijska literatura) lahko uporabnika odvrne, še preden ga odpre. Nadomestijo ga zapiski, izpiski, neformalne skripte, zapisi na raznih forumih ter kopije starih izpolnjenih in popravljenih izpitov. Razlogi za te trende niso povezani le z lažjim dostopom do omenjenih "surogatov" prek sredstev modernejših tehnologij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Novela ZIZ-L - priložnosti in izzivi

Klemen Drnovšek, 28.3.2019

Civilni sodni postopki

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 13/2019Pravniško društvo v Mariboru vsak prvi četrtek v mesecu na PF Univerze v Mariboru organizira strokovna predavanja o aktualnih temah z različnih pravnih področij. Predavanja so dobro obiskana in so odlično izhodišče za nadaljnjo diskusijo med pravnimi strokovnjaki iz teorije in prakse. Dne 7. marca 2019 je dr. Andrej Ekart predaval o noveli ZIZ-L, njenih priložnostih in izzivih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Prisilna privedba kljub potrdilu o upravičeni odsotnosti

Avtor ni naveden, 28.3.2019

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2019Pobudnica je bila obdolženka v kazenskem postopku, v katerem je bila na podlagi odredbe sodišča privedena na narok za glavno obravnavo, čeprav je sodišču predhodno posredovala obrazec ZP (zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti), ki se je nanašal tudi na čas, za katerega je sodišče razpisalo narok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kultura pregona

Hinko Jenull, 28.3.2019

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 13/2019Vloga prava v prizadevanjih za izboljšanje družbe je precenjena. Ne zgolj pri taksah, tarifah in pristojbinah, precenjen je njegov učinek na "negativne pojave". Ti danes zajemajo vse, kar moti vrednostno, politično in marketinško vsiljen ideal vsesplošnega uspeha, zdravja, sreče in zadovoljstva. Kruto dejstvo je, da življenje ne sledi našim optimističnim predstavam, zato vedno več ljudi zapade v tesnobo, izgubi zaupanje in občuti krivico. Kjer je krivica, pa mora pravna država - vsaj tako zdaj velja - prizadetim zagotoviti izvršljiv zahtevek, ki bo nadomestil izjalovljena pričakovanja. Če ne to, pa vsaj, "da bo kdo odgovarjal", ker ni, kakor bi moralo biti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kdaj do učinkovitejših sodišč?

mag. Boštjan J. Turk, 28.3.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 13/2019Krilatica, da s(m)o Slovenci odlični teoretiki in slabši praktiki, se odraža tudi na področju pravosodja. Ministrstvo za pravosodje se namreč že od leta 2016 neuspešno usklajuje s sodno vejo oblasti glede reforme v smeri zmanjševanja števila sodišč. Danes lahko ugotovimo, da zanjo niso pripravljene niti normativne podlage, kar pomeni, da smo še daleč od uresničitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Izhodišča pri pripravi predloga novele KZ-1C

Keršmanc Ciril, Selinšek Liljana, 2.4.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ciril Keršmanc, dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 13/2015Ministrstvo za pravosodje je 20. marca 2015 v medresorsko in strokovno usklajevanje poslalo osnutek Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C). V prispevku so orisana ozadja nastanjanja tega predloga na ministrstvu, podrobneje pa je pojasnjena tudi vsebina najpomembnejših predlaganih sprememb, vključno z razlogi in namenom posamezne spremembe. Poudariti je treba, da je zakonsko besedilo še v začetni fazi in ni mogoče napovedati, katere od predlaganih sprememb bodo sprejete in katere ne. Predlog novele bo namreč po prejemu pripomb, predlogov, komentarjev in mnenj drugih organov ter strokovne in znanstvene javnosti na ministrstvu vnovič preučen z vidika prejetega gradiva, pri čemer bodo lahko predlagane novosti in spremembe tudi bistveno predrugačene ali celo opuščene. S tem prispevkom želiva predvsem prispevati k razpravi v postopku noveliranja Kazenskega zakonika (KZ-1), ki je vedno pomembna in občutljiva tema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Vse na enem mestu

Irena Vovk, 2.4.2015

Tujci

Irena Vovk, Pravna praksa, 13/2015Področje zaposlovanja in dela tujcev v Republiki Sloveniji se prilagaja določbam Zakona o tujcih (ZTuj), ki na podlagi prenosa Direktive 2011/98/EU uvaja koncept enotnega dovoljenja za prebivanje in delo (t. i. načelo vse na enem mestu), ki se bo po novem izdajalo v enotnem postopku na upravnih enotah. Vlada je tako na seji 26. marca sprejela predlog novega zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks socialno šibkim posameznikom

Avtor ni naveden, 2.4.2015

Sodni registri in sodne takse

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2015Odločba U-I-191/14, 12. februar 2015 (Ur. l. RS, št. 72/14 in 19/15) Prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah je v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republ
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Kje to piše

Hinko Jenull, 2.4.2015

Pravoznanstvo, Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 13/2015Znano vprašanje, ki ga v strokovni razpravi pravniki drug drugemu postavljajo, ko želijo opozoriti, da je najmočnejša argumentacija tista z neposredno in jasno oporo v zakonskem besedilu, ima lahko tudi drugačne, širše razsežnosti. Na primer: na prostor za zaslišanje priča pride z žvečilnim gumijem v ustih, plastenko vode v eni roki in z drugo roko v žepu. Na opozorilo, da se na tak način ne pristopa k sodišču in da bo moteče dodatke treba odstraniti, mirno vpraša: Kje pa to piše?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Vpogled in digitalizacija osebne pošte

Irena Vovk, 2.4.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 13/2015Ali lahko fizična oseba pooblasti podjetje - ponudnika storitev, da v njenem imenu odpira pošto z oznako "osebno" (na primer davčno napoved, sodna pisanja), jo obdela in mu jo dostavi v elektronski obliki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Izvršba: upnikov umik predloga

Dida Volk, 2.4.2015

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 13/2015Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) umik (in omejitev) predloga ureja zgolj na splošno, v nobeni procesni in dejanski situaciji pa upniku ne nalaga dolžnosti umika. Ker so mnoge določbe ZIZ v zvezi z nekaterimi procesnimi situacijami precej pomanjkljive oziroma nekaterih situacij sploh ne urejajo, se v praksi v zvezi z upnikovim umikom predloga pojavljajo številna vprašanja. Še največkrat se vprašanje, ali je upnik dolžan umakniti predlog za izvršbo, pojavi ob poplačilu. Pri tem je treba ločiti tudi, ali je bil upnik poplačan v (uspešno opravljeni) izvršbi ali pa je dolžnik med postopkom prostovoljno izpolnil svojo obveznost. V zvezi s tem so se v zadnjem času pojavili tudi nekateri (napačni) pozivi sodišč upnikom, da umaknejo predlog.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Dopustnost zahteve za varstvo zakonitosti pri izpodbijanju odločbe o stroških v postopku o prekršku

Tina Lesar, 3.4.2014

Prekrški

Tina Lesar, Pravna praksa, 13/2014Vrhovno državno tožilstvo je od prekrškovnih organov prejelo več pobud za zahtevo za varstvo zakonitosti v primerih ustavljenih postopkov zoper storilce prekrškov. Iz pobud je izhajalo, da so okrajna sodišča pri odločanju o zahtevah za sodno varstvo zoper sklepe prekrškovnih organov o stroških postopka ob podobnih dejanskih stanovih različno presojala. V večini primerov so zahtevam za sodno varstvo delno ugodila, zagovornikom priznala nagrade po tarifah, ki jih prekrškovni organ ni priznal, prisodila so zakonite zamudne obresti, ki začnejo teči naslednji dan po poteku tridesetih dni, odkar je zagovornik vložil stroškovnik pri pristojnem organu, ter pri odmerjanju višine nagrad v razponu upoštevala okoliščine na strani odvetnika, ki jih je prvič zatrjeval šele v zahtevi za sodno varstvo. Vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče zavrglo z argumentacijo, da tožilec izpodbija zgolj odločitev sodišča o odmeri stroškov postopka o prekršku, iz tega razloga pa zahteva ni dovoljena. Menim, da bi glede na veljaven normativni okvir Vrhovno sodišče lahko odločilo tudi drugače in s tem preprečilo, da (nekatera) okrajna sodišča napačno razlagajo Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Nične pogodbe z namenom oškodovanja upnikov skozi sodno prakso

Blaž Mrva, 3.4.2014

Obligacije

Blaž Mrva, Pravna praksa, 13/2014Dolžniki pogosto sklepajo navidezne pogodbe, s katerimi prenašajo premoženje na tretje z namenom, da bi se izognili plačilu in s tem oškodovali upnike. Tudi storilci gospodarskih kaznivih dejanj so ob sojenju pogosto brez premoženja. Pregled sodne prakse glede ničnosti pogodb (86. in naslednji členi Obligacijskega zakonika - OZ) pokaže, da sodišča dokaj široko razlagajo navideznost posla in nedopustne nagibe kot razlog za ničnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

On-line opravljanje izpitov prek kamere

Irena Vovk, 3.4.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 13/2014Študentka pojasnjuje, da so s šolskim letom 2013/14 na fakulteti uvedli obvezno opravljanje izpitov on-line, in sicer tako, da morajo imeti študenti vklopljeno spletno kamero, s katero posnamejo prostor, v katerem so v času opravljanja izpita, posredovati pa morajo tudi osebne podatke oseb, ki vstopijo v prostor med opravljanjem spletnega izpita. Na fakulteti v zvezi s snemanjem prostora pojasnjujejo, da snemanje opravljanja preverjanja in ocenjevanja znanja, ki poteka on-line, ne pomeni videonadzora po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), pomeni pa obdelavo osebnih podatkov po istem zakonu. Določbe 4. odstavka 9. člena ZVOP-1 dopuščajo obdelovanje videoposnetkov študentov za namen preverjanja njihove identitete pri opravljanju preverjanja in ocenjevanja znanja. Podatki se bodo shranjevali do konca študijskega leta, v katerem je študent opravljal on-line izpit, nato se bodo varno in trajno uničili. Vsi zbrani in obdelani podatki bodo zavarovani tako, da je omogočen dostop do posnetkov samo avtoriziranim osebam (ocenjevalcem). Ali fakulteta čezmerno posega v zasebnost študentov, če zahteva snemanje prostora?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Padec Zakona o davku na nepremičnine: kaj nas čaka v bližnji prihodnosti?

Andrej Grah Whatmough, 3.4.2014

Lastnina in druge stvarne pravice

Andrej Grah-Whatmough, Pravna praksa, 13/2014V petek, 28. marca 2014, je postalo jasno, da prebivalci Slovenije in slovensko gospodarstvo davka na nepremičnine še vsaj nekaj časa ne bomo plačevali. Ustavno sodišče RS je namreč objavilo dolgo pričakovano odločbo v postopku ocene skladnosti Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr) z Ustavo in soglasno razveljavilo celoten ZDavNepr. Sodišče je ugotovilo tudi neskladnost nekaterih določb Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN) z Ustavo, kolikor se nanašajo na obdavčenje nepremičnin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Začetek postopka individualne izvršbe

dr. Luigi Varanelli, 3.4.2014

Civilni sodni postopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 13/2014Javno podjetje izvaja gospodarsko javno službo na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS). Na podlagi 5. člena ZGJS so dolžni nepretrgoma opravljati storitve in zagotavljati dostop javnih dobrin vsakomur pod enakimi pogoji. Po uvedbi postopka zaradi insolventnosti nad insolventnim dolžnikom (pravno osebo) na podlagi 2. točke drugega odstavka 34. člena in 3. točke drugega odstavka 355. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) uporabniku obračunavajo storitve za vodo, ogrevanje, odvoz odpadkov. Prvi odstavek 34. člena ZFPPIPP, ki govori o obveznosti enakega obravnavanja upnikov, določa, da če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe. Na podlagi 2. točke drugega odstavka 34. člena velja, da so za redno poslovanje družbe nujna zlasti plačila tekočih stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, voda ipd.). Med tekoče stroške rednega poslovanja družbe po 3. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP spadajo stroški vode in drugi stroški v zvezi z uporabo poslovnih prostorov za potrebe stečajnega postopka, po 9. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP pa tudi drugi stroški, ki nastajajo mesečno ali v drugih rednih obdobjih med potekom stečajnega postopka. Če poslovni prostor insolventnega dolžnika ni več v uporabi, je podjetje v skladu z občinskimi odloki še vedno primorano obračunavati fiksne stroške omrežnine za oskrbo s pitno vodo in omrežnino za odvajanje odpadne vode, s čimer jim nastajajo zgolj odprte terjatve. Zaradi neplačevanja storitev za vodo, ogrevanje, odvoz odpadkov, ki jih obračunavajo insolventnemu dolžniku po preteku roka za prijavo terjatev v stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave, so na podlagi Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) in občinskih odlokov proti insolventnemu dolžniku (pravni o
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Slovenija - oaza davčnih utajevalcev?

Nina Židanik, 3.4.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 13/2014univ. dipl. pravnica, doktorska kandidatka na PF Univerze v Ljubljani, višja pravosodna svetovalka na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Davek na nepremičnine in množično vrednotenje nepremičnin

Avtor ni naveden, 3.4.2014

Poravnava davkov in prispevkov, Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2014Zakon o davku na nepremičnine se razveljavi. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin je v neskladju z Ustavo, kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin. Do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin se uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena Zakona o davku na nepremičnine. Na podlagi predpisov iz prejšnje točke pristojni organi za leto 2014 odmerijo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest od 1. aprila 2014 dalje v celoletni višini. Obveznost plačevanja davka na premoženje na podlagi predpisov iz prejšnje točke izreka nastopi s 1. aprilom 2014. Roki, ki so za zavezance določeni v predpisih iz prve do pete alineje 33. člena Zakona o davku na nepremičnine in so do objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije že potekli, potečejo 30. aprila 2014. Roki, ki so za pristojne organe določeni v predpisih iz prve do pete alineje 33. člena Zakona o davku na nepremičnine in so za leto 2014 že potekli, potečejo 30. junija 2014. Mestna občina Koper nosi svoje stroške postopka. Ta odločba učinkuje z dnem javne razglasitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Odmera kazni - alternativni način izvršitve kazni zapora

Avtor ni naveden, 3.4.2014

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2014Sodišče v primeru, ko se odloči za alternativni način prestajanja kazni zapora v obliki zapora ob koncu tedna, izbere oziroma odloči, na katerega od dveh v zakonu predpisanih načinov bo obsojenec izvrševal svojo obveznost, torej ali bo med tednom delal ali se bo izobraževal. Pogoj, da je obsojenec zaposlen ali da se izobražuje, je treba po naravi stvari le ugotoviti - ta okoliščina ne zahteva posebne obrazložitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Izbris blagovne znamke - dobrovernost prijavitelja

Avtor ni naveden, 3.4.2014

Intelektualna lastnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 13/2014Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje države članic v zvezi z blagovnimi znamkami - 13. člen V primeru, ko se slaba vera prijavitelja znamke nanaša le na nekatero blago, za katerega je zahteval registracijo znamke, se blagovna znamka lahko izbriše le za to blago.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Za medgeneracijsko pravičnost v sodstvu

Hinko Jenull, 4.4.2013

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 13/2013Tako se glasi zahteva skupine na Facebooku Mladi in sodstvo, s katero je 729 članov, strokovnih sodelavcev, sodniških pomočnikov, sodniških pripravnikov in vseh, ki jih družijo enake težave, začelo javno razpravo o svojem položaju v slovenskem sodstvu. Gre za del širšega gibanja demokratičnega nezadovoljstva, ki ga je priklicala neoliberalna politika s svojimi uničujočimi posledicami za socialno državo in družbeno pravičnost. Iz postavljenih ciljev izhaja, da skupina zastopa predvsem interese tistih, ki so navedeni v njenem imenu. To pa v ničemer ne zmanjšuje legitimnosti prizadevanj, zaradi katerih se bodo nosilci drugačnih interesov znotraj sodstva in pristojni organi morali opredeliti do perspektive mladih, ki na številnih pravnih področjih, ne le v pravosodju, danes delijo negotovo poklicno usodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Kolektivno kaznivo dejanje

Miha Šošić, 4.4.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šošić, Pravna praksa, 13/2013Pojem kolektivnega kaznivega dejanja se v slovenskem pravnem prostoru ne uporablja dosledno, saj se mu v kazenskopravni teoriji, sodni praksi in zakonodaji pripisujejo različni pomeni. To lahko vodi do težav tako v teoriji kot tudi v praksi, zato bi bilo treba tako nedoslednost odpraviti ali vsaj omiliti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Odškodninska odgovornost delodajalca

mag. Tanja Pustovrh Pirnat, 4.4.2013

Obligacije, Delovna razmerja

mag. Tanja Pustovrh-Pirnat, Pravna praksa, 13/2013Odškodninsko pravo nam pove, ali je škoda, ki nastane, podlaga za odškodninsko odgovornost. Od odgovora na to vprašanje je odvisno, ali škoda bremeni oškodovanca po načelu casus sentit dominus ali jo mora nositi kdo drug. Bistvo odškodninskega prava je porazdelitev rizika nastale škode. Klasična pravila odškodninskega prava izhajajo iz temeljne misli, da ni primerno in pravično, da bi oškodovanec škodo nosil sam. Ta ideja je konsistentna samo tedaj, če in ko lahko nastanek škode komu pripišemo. Temeljno pravilo glede odškodninske odgovornosti delodajalca je v 184. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) oziroma 179. členu novega zakona. Ta člena v prvem odstavku določata, da je v primeru, če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, delodajalec škodo dolžan povrniti po splošnih pravilih civilnega prava. Po vsebini enako določbo, le da gre za škodo, povzročeno javnemu uslužbencu, vsebuje prvi odstavek 140. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Delničarji vs. upniki

Ilić Uroš, Jan Matjaž, Bratina Miha, 4.4.2013

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Uroš Ilić, Matjaž Jan, Miha Bratina, Pravna praksa, 13/2013Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v postopkih zaradi insolventnosti postavlja interese upnikov pred interese delničarjev. Interese delničarjev za nadaljevanje poslovanja insolventne družbe je tako dopustno uresničevati samo v obsegu, pri katerem niso ogroženi interesi upnikov, da prejmejo plačilo svojih terjatev v čim večjem deležu. Upniške interese v skladu z ZFPPIPP zastopa upniški odbor, ki je po 87. členu ZFPPIPP pristojen, da 1. daje mnenje ali soglasje k posameznim dejanjem, 2. obravnava poročila upravitelja in 3. izvaja druge pristojnosti, določene z zakonom.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 13

Leto objave

2019(6) 2015(6) 2014(9) 2013(13)
2012(10) 2011(11) 2010(7) 2009(11)
2008(10) 2006(6) 2005(1) 2003(16)
2002(6) 2000(8) 1998(7) 1997(5)
1996(5) 1995(9) 1994(2) 1993(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B CĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov