O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 182)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Pošiljanje čestitk javnim uslužbencem

Sonja Strle, 24.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede posredovanja čestitk zaposlenemu javnemu uslužbencu ob njegovem jubileju. Ali kadrovska služba sme posredovati rojstne podatke uslužbencev za čestitke ob osebnem prazniku?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kdaj je za obdelavo osebnih podatkov delojemalca pri delodajalcu potrebno soglasje zaposlenega?

dr. Jorg Sladič, 24.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 4/2019Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) se je začela uporabljati 25. maja 2018. Delodajalci pogosto vidijo v obdelavi osebnih podatkov zaposlenih zgolj administrativno oviro, s katero naj se ukvarjajo npr. informatiki, v najslabšem primeru pa pravna služba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Ob 40-letnici Zakona o obligacijskih razmerjih

Petra Lamovec Hren, 24.1.2019

Obligacije

Petra Lamovec-Hren, Pravna praksa, 4/2019Na dvodnevni konferenci, ki je v soorganizaciji Inštituta za primerjalno pravo pri PF in Pravne fakultete v Ljubljani potekala 15. in 16. novembra 2018 na Pravni fakulteti v Ljubljani, so se za govorniškim odrom zvrstili tako domači predavatelji kot tudi akademski gostje iz Hrvaške in Srbije. Pestra sestava udeležencev je ponudila zanimivo debato in tako zgodovinski vpogled v sistem nekdanje ureditve v nekdanji skupni državi kot tudi nejasnosti, s katerimi se srečuje aktualna ureditev, in prihajajoče tendence, ki že nakazujejo smer razvoja obligacijskega prava v vseh treh državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Metodološki pristopi k odnosu med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 24.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 4/2019V prejšnji številki Pravne prakse sem opredelil pogodbe treh vrst: tiste, ki so podlaga za storitev kaznivega dejanja, tiste, ki so kazensko nedopustne, in tiste, ki so sklenjene na kazensko nedopusten način. Tokrat obravnavo nadaljujem in dokončujem z nekaterimi teoretičnimi stališči in metodološkimi pristopi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Sprememba gradbene pogodbe v javnem naročanju

mag. Matjaž Kovač, 24.1.2019

PRORAČUN, Obligacije

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 4/2019Namen pravil o javnem naročanju je zagotoviti enako obravnavo in odprto konkurenco v Evropski uniji. To pomeni, da naročnik nima nujno proste diskrecije za spremembo veljavnih pogodb, čeprav sta takšno možnost z izbranim ponudnikom vključila v pogodbo. Če bi stranki spremenili pogodbo, sklenjeno na podlagi izvedenega postopka javnega naročanja, lahko pride do - pogosto spregledane - posledice, da taka sprememba lahko pomeni tudi nezakonito državno pomoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Skrajšani kazenski postopek - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca

Avtor ni naveden, 24.1.2019

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2019Način izvrševanja pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave RS in ustavnega jamstva do sojenja v navzočnosti kot posebnega elementa pravice iz 22. člena Ustave RS, je v skrajšanem postopku urejen tako, da se zagotavlja v pretežni meri skozi pisne vloge. Pritožbeni postopek v okviru skrajšanega postopka je tako usten le, kolikor je navzočnost strank koristna za razjasnitev dejanskih in pravnih vprašanj. Če se obramba želi udeležiti pritožbene seje, mora prepričati sodišče o utemeljenosti svoje zahteve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

(Pol)avtomatska anonimizacija sodb

dr. Aljaž Košmerlj, 24.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Aljaž Košmerlj, Pravna praksa, 4/2019V skladu z načelom transparentnosti slovenski pravosodni sistem stremi k javni objavi sodb sodišč z vseh stopenj. Objavljene pomembnejše sodbe so vsakomur brezplačno dostopne na spletnem portalu http://www.sodnapraksa.si . Po 6. členu Sodnega reda, ki je stopil v veljavo v začetku leta 2017, je za objavljanje sodne prakse pristojno Vrhovno sodišče RS. Pred objavo je treba besedila sodb anonimizirati. Anonimizacija predstavlja tehniko varovanja osebnih podatkov, ki ščiti zasebnost strank in drugih udeležencev v postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Novela ZTuj-2A

Irena Vovk, 30.1.2014

Upravni postopek in upravne takse

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2014Novela Zakona o tujcih (ZTuj-2A), ki jo je 23. januarja na seji potrdila Vlada, je potrebna zaradi prenosa Direktive 2011/98/EU in Direktive 2011/51/EU v nacionalni pravni red.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Pridobivanje podatkov s strani staršev ali odvetnika o zaslužku starejšega mladoletnika

Irena Vovk, 30.1.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2014Ali je dopustno, da starši mladoletnega otroka (17 let) od koncesionarja, ki posreduje začasna in občasna dela dijakom in študentom, pridobijo podatek o zaslužku otroka v določenem obdobju in o datumih izplačil? Zahtevek je namreč podal odvetnik staršev, sklicujoč se na 10. člen Zakona o odvetništvu (ZOdv).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Subjektivne meje pravnomočnosti - obseg porokove obveznosti - stečaj glavnega dolžnika

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014Domet pravila iz prvega odstavka 498. člena ZGD-1 je omejen na razmerje med družbenikom kot upnikom zoper njegovo lastno družbo (ki je v insolvenčnem postopku) kot dolžnikom. Le v tem razmerju upnik kreditne terjatve (ki je hkrati družbenik) zoper lastno družbo ne more uspešno uveljaviti. Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku, kamor lahko štejemo tudi zavrnitev zahtevka v celoti, pa ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato porok odgovarja upniku za ves znesek prevzete obveznosti po specialni določbi drugega odstavka 1022. člena OZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Odgovornost neposrednega oškodovanca za škodo posrednega oškodovanca - pravica do odškodnine po ZOZP

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014Odgovornost neposrednega oškodovanca za škodo posrednega oškodovanca je po splošnih pravilih odškodninskega prava izključena. Ker je neposredni oškodovanec postal posebno hud invalid zaradi poškodb, dobljenih v prometni nesreči, ki jo je kot voznik zavarovanega vozila povzročil sam, njegovi ženi kot posredni oškodovanki ne pripada niti odškodnina po drugem odstavku 180. člena OZ niti po ZOZP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Kazenski postopek: legitimnost skozi preverljivost

dr. Primož Gorkič, 30.1.2014

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 4/2014Zdi se, da so časi, ko so razvoj kazenskega procesnega prava narekovala temeljna procesna jamstva, mimo. To ne pomeni, da procesna jamstva kazenskega postopka danes ne sooblikujejo več. Nasprotno, so odločilen, če ne konstitutiven element pravnosti kazenske represije. Vendar pa imamo s procesnimi jamstvi velik problem takoj, ko se z deklarativnega prikimavanja spustimo na raven njihovega izvrševanja. Izvrševanje procesnih jamstev namreč terja, da smo sploh sposobni zaznati trenutek, ko organi kazenskega postopka izgubijo posluh zanje. Z drugimi besedami: če želimo procesna jamstva ohraniti pri življenju, mora biti ravnanje organov kazenskega postopka transparentno in skozi transparentnost tudi preverljivo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Naravovarstveno soglasje in molk organa

mag. Adrijana Viler Kovačič, 30.1.2014

Urejanje prostora, Upravni postopek in upravne takse

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 4/2014Naravovarstveno soglasje je akt, ki ima pravno podlago v Zakonu o ohranjanju narave (ZON). Ker je večkrat tudi pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, se postavlja vprašanje, ali deli pravno usodo vseh soglasij, o katerih govori Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), med katerimi so tudi soglasja v varovanih območjih po ZON, in po katerem se v primeru molka organa šteje, kot da je bilo soglasje izdano (domneva pozitivne odločitve).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

O pisanju civilne sodbe

Tomaž Pavčnik, 30.1.2014

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 4/2014V okviru študija za pravniški državni izpit Center za izobraževanje v pravosodju organizira za pripravnike tudi seminar o pisanju civilne sodbe. Gradiva, ki sem ga pripravil v ta namen, sprva nisem nameraval preoblikovati za objavo. Potem pa me je nekaj prepričalo, da je o pisanju sodbe treba govoriti. To besedilo naj bo zato, poleg tega, da je namenjeno predvsem sodniškim pripravnikom, tudi moj prispevek k splošni razpravi na to temo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Odgovornost stečajnega upravitelja - posojanje denarja iz stečajne mase

Avtor ni naveden, 31.1.2013

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2013Sklep III Ips 160/2009, 27. november 2012 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 344/2007) ZPPSL - 75. in 134. člen ter drugi odstavek 80. člena OZ - 132. člen Za sklenitev posojilne pogodbe ZPPSL ni terjal soglasja stečajnega senata. Samo na podlagi tega, ker tožena stranka ni pos
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Sorazmernost pri obveščanju o neplačilu zapadlih obveznosti

Irena Vovk, 31.1.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2013Kadar naročnik položnice ne plača pravočasno, prejme opomin, da mora v 15 dneh poravnati zapadle obveznosti, na njegovem televizijskem ekranu pa se vsake toliko časa izpiše napis: "Prosimo vas, da poravnate svoje obveznosti." Naročnik meni, da je tak način obveščanja v nasprotju z načelom sorazmernosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Prenos baze in dejavnosti na hčerinsko podjetje

Irena Vovk, 31.1.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2013Pošta Slovenije je v okviru svojega poslovanja (nagradnih iger, oglaševalskih akcij ipd.) ustvarila bazo osebnih podatkov, ki jo v skladu z veljavno zakonodajo uporablja za namene neposrednega trženja svojih produktov. To bazo pa bi rada prenesla na novo hčerinsko družbo, ki jo želi ustanoviti za potrebe prodaje na daljavo oziroma spletne prodaje (spletne trgovine). Ali je prenos baze osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Človekovo dostojanstvo v izvršbi - omejitev izvršbe glede prejemkov iz delovnega razmerja

Janč Ljubimski, 2.2.2012

Civilni sodni postopki

Janč Ljubimski, Pravna praksa, 4/2012V času trenutne gospodarske krize, ki pretresa celotno družbo, je vse aktualnejše vprašanje preobrata v bolj poštene, zdrave družbene odnose, v katerih bi človekovo dostojanstvo in njegov osebni razvoj dejansko postala temeljno vodilo. Oči povprečnega državljana so v teh časih močno uprte v državo, zaradi neplačevitosti, ki je dosegla neslutene razsežnosti, pa postaja izvršilno sodstvo prva obrambna linija dolžnikov pred posegi v premoženje, s katerim si zagotavljajo svoje preživetje. Za večino so to prejemki iz delovnega razmerja, med njimi tudi povračilo za prehrano in prevoz na delo, na katerega je po stališču sodne prakse dopustno v izvršbi poseči neomejeno. Nazoren prikaz neugodnih učinkov take razlage v članku mag. Sebastjana Kerčmarja v PP, št. 45/2011, me je spodbudil, da se pridružim začeti razpravi, saj menim, da obstajajo tehtni razlogi za (delni) odstop od navedenega stališča. Ko so vse sile v izvršbi usmerjene v uresničevanje načela hitrosti postopka in učinkovitost upnikovega poplačila, se lahko zgodi, da zmanjka prostora za sodnikovo poslanstvo, ki je usmerjeno v varstvo celovitega sistema človekovih pravic, zgrajenega na človekovem dostojanstvu. Prav tak primer bi v naglici odločanja lahko pomenilo golo prepisovanje navedenega stališča v življenjski situaciji, ko delavec prejema plačo v znesku, ki je nižji od (neto) minimalne plače. Kerčmar zastopa stališče, da izvršba na povračila materialnih stroškov delavca v zvezi z
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Dopustnost spremembe pogodbe brez objave javnega razpisa po praksi Sodišča EU

Mužina Aleksij, Žvipelj Marko, 2.2.2012

Upravni postopek in upravne takse, PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, Marko Žvipelj, Pravna praksa, 4/2012V času zaostrenih razmer na gospodarskem trgu precej gospodarskih subjektov (oziroma partnerjev pri joint venture) in njihovih podizvajalcev, ki so s pogodbami prevzeli obveznosti pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj, teh obveznosti iz različnih razlogov niso več sposobni obvladovati oziroma pripravljeni poravnati. Navadno gre za nastop trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti (insolventnost), včasih je razloge za odpoved sodelovanja pri prevzetih obveznostih najti v sporih z naročnikom ali v lastni sferi (na primer s partnerjem ali podizvajalci), drugič pa v trenutku izvajanja del s pogodbo prevzeta dela oziroma storitve nikakor več na ustrezajo pričakovanjem, ki so jih stranke imele pred sklenitvijo pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Podreditev tožilstva?

Irena Vovk, 2.2.2012

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2012Državni zbor je 26. januarja na izredni seji sprejel (49 za, 37 proti) novelo Zakona o vladi, ki število ministrstev s 15 zmanjšuje na 11, državno tožilstvo pa z resorja Ministrstva za pravosodje prenaša na Ministrstvo za notranje zadeve. V Društvu državnih tožilcev so še pred izredno sejo v izjavi za javnost zapisali, da so nad tako odločitvijo začudeni in ji odločno nasprotujejo. Menijo, da je to v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča, bordojsko deklaracijo glede
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Zakaj državno tožilstvo ne sme biti pod notranjim ministrstvom

dr. Zvonko Fišer, 2.2.2012

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 4/2012Zamisel, da se tožilstvo izpod okrilja pravosodja, kjer je bilo od vekomaj, prenese na notranje ministrstvo, je tako abotna, kot se je izrazil eden od kolegov vrhovnih državnih tožilcev, da človek ostane brez besed. Drugi tožilski kolega, ki se je v petek zvečer vrnil z mednarodnega sestanka, poroča, da so ga tuji kolegi nejeverno spraševali, ali se je res zgodilo nekaj tako nezaslišanega. Ali je to res mogoče? Očitno je, če le svoj krempelj pritakne politika, kajti na drugi strani začnejo ugledni pravniki utemeljevati nekaj, česar racionalno ni mogoče obrazložiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - tožba zaradi opustitve procesnega dejanja

Avtor ni naveden, 2.2.2012

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2012Izpodbijajo se lahko tudi opustitve procesnih dejanj. Tožbe, s katero se izpodbija opustitev tega procesnega dejanja, ni mogoče zavreči z utemeljitvijo, da procesnega dejanja zaradi zamujenega roka ni mogoče več opraviti - prav pridobitev ponovne pravice opraviti procesno dejanje kljub zamudi roka je cilj, ki ga izpodbojna tožba v tem primeru zasleduje. Tožnik mora v tožbi, s katero izpodbija opustitev procesnega dejanja, s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi se z opravo tega dejanja lahko izognil določeni materialni obveznosti oziroma bi lahko pridobil kakšno materialno korist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

KZ-1B prinaša temeljite spremembe na področju mednarodnih hudodelstev

mag. Marko Rakovec, 2.2.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Marko Rakovec, Pravna praksa, 4/2012ZadZadnje spremembe v slovenski kazenski zakonodaji, ki jih vnaša najnovejša novela Kazenskega zakonika (KZ-1B), prinašajo tudi nekaj pomembnih novosti v odnosu do mednarodnega prava. V tem prispevku se bom osredotočil na spremembe, ki se nanašajo na mednarodna hudodelstva (agresija, vojna hudodelstva in piratstvo). KZ-1B je namreč spremenil 11., 13. in 14. člen, ki slovenskim sodiščem dajejo eksteritorialno jurisdikcijo za določena kazniva dejanja oziroma jurisdikcijo po univerzalnem načelu. Nadalje je bil kazenski zakonik spremenjen v določbah glede vojnih hudodelstev (102. člen) in agresije (103. člen), saj so bile te leta 2010 na prvi pregledni konferenci Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) spremenjene. Deloma je bila spremenjena tudi določba glede piratstva, ki je zdaj usklajena s Konvencijo ZN o pomorskem mednarodnem pravu (374. člen). Ob tem pa velja omeniti, da je bil sprejet tudi nov 374.a člen glede kršitev omejevalnih ukrepov s strani mednarodnih institucij (t. i. sankcije). jnovejše spremembe kazenske zakonodaje prinašajo precej pomembnih novosti, ki bi lahko pred slovenska sodišča pripeljale primere, s katerimi se ta do zdaj še niso soočila. Na uveljavitev sprememb se velja skrbno pripraviti. Kaj torej konkretno prinašajo te spremembe? Jurisdikcija - univerzalno načelo
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Neposreden dostop do zbirk GURS za uradnega cenilca nepremičnin

Irena Vovk, 2.2.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2012Geodetska uprava RS (GURS) je prejela vlogo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, v kateri zahteva računalniški dostop do zbirnih podatkov iz zemljiškega katastra in katastra stavb o lastništvu nepremičnin (podatkov o nepremičninah, ki jih imajo na območju RS v lasti nekatere fizične in pravne osebe). Kot pravno podlago za dostop do varovanih osebnih podatkov iz teh zbirk geodetskih podatkov prek aplikacije PREG (aplikacija omogoča po vnosu dodeljenega gesla le dostop do podatkov iz zbirk geodetskih podatkov v obliki vpogleda in ne omogoča povezovanja zbirk osebnih podatkov, saj se pridobljeni podatki neposredno in brez dodatnih posegov ne morejo vključevati v drugo zbirko osebnih podatkov) vlagatelj navaja 89. člen Zakona o revidiranju (ZRev-2), ki določa, da imajo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti iz 87. člena ZRev-2 pravico do vpogleda v vse organizirane evidence nepremičnin in v zemljiško knjigo na enak način kot subjekti, ki izkažejo pravni interes. Ali je torej 89. člen ZRev-2 zadostna pravna podlaga? Člen 89 ZRev-2 ne daje pooblaščenim cenilcem nepremičnin zadostne pravne podlage za
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Testiranje dijakov za športnovzgojni karton

Irena Vovk, 2.2.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2012Ali lahko učitelj preverja gibalne sposobnosti učenca za potrebe načrtovanja pouka brez njegovega soglasja?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 4

Leto objave

2019(7) 2014(7) 2013(3) 2012(11)
2011(12) 2008(12) 2007(14) 2006(9)
2005(7) 2003(12) 2002(5) 2000(8)
1999(6) 1998(10) 1997(17) 1995(13)
1993(9) 1992(3) 1991(17)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov