O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 88)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Pristojnost sodišč v novem nepravdnem postopku

Cvetka Horvat, 23.5.2019

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 20/2019Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki je začel veljati 15. aprila letos, po dolgi veljavnosti razveljavlja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Zakon je bil sprejet, da se določijo procesna pravila, po katerih bodo lahko odločala sodišča v razmerjih, ki jih je na novo uredil Družinski zakonik (DZ) in so bila prenesena iz pristojnosti centrov za socialno delo (CSD) na sodišča. Zakon bo omogočil učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka - vodilnega načela družinskega prava. Položaj otrok naj bi se izboljšal s hitrejšim reševanjem zadev na družinskih področjih, zakon pa prinaša tudi enotno obravnavanje celotne družinske situacije pred istim sodiščem po pravilih enega sodnega (nepravdnega) postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Sodna kontrola izvrševanja nadzorstvene pravice

Ana Hederih, 23.5.2019

Sodišča, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ana Hederih, Pravna praksa, 20/2019Nadzorstvena pravica je izredno pravno sredstvo v upravnem postopku, ki daje (praviloma) drugostopenjskemu organu možnost, da razveljavi odločbo. To pomeni, da se o zadevi odloča ponovno. S tem postopek odločanja še ni končan, pri čemer je končanje postopka procesna predpostavka za začetek upravnega spora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Aktualna vprašanja inteligentnih prometnih sistemov

Marcel Hajd, 11.4.2019

TRGOVINA, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Marcel Hajd, Pravna praksa, 15/2019Razvoj inteligentnih prometnih sistemov je odgovor na potrebe družbe po vzpostavitvi trajnostnih in vzdržnih modelov prevoza. V grobem lahko inteligentne prometne sisteme razdelimo v štiri glavne kategorije: deljeno mobilnost (ang. shared mobility), avtomatizirano mobilnost (ang. automated mobility) in elektromobilnost (ang. electric mobility). Zadnja kategorija, integrirana mobilnost (ang. integrated mobility, mobility-as-a-service), predstavlja kombinacijo prej naštetih oblik ter njihovo vključitev v javno prometno infrastrukturo. S prispevkom želim izpostaviti nekatera odprta pravna vprašanja, povezana s posameznimi oblikami inteligentnih prometnih sistemov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Varstvo osebnih podatkov in popolna transparentnost javne uprave

Tim Horvat, 11.4.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Tim Horvat, Pravna praksa, 15/2019Italijansko Ustavno sodišče je nedavno tehtalo med varstvom osebnih podatkov javnih funkcionarjev in njihovo objavo zaradi transparentnosti in boja proti korupciji. Ob tem je mimogrede omililo svojo doktrino "dvojne preliminarnosti", ki sodniku nalaga, da v primeru, ko je zakonska določba hkrati v neskladju z Ustavo in pravom EU, najprej zahteva presojo ustavnosti, šele potem pa lahko vloži predlog za predhodno odločanje na Sodišče EU (SEU), in še to zgolj po opravljeni presoji ustavnosti, če je določba neskladna s pravom EU iz kakšnega drugega razloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Ob 40-letnici Zakona o obligacijskih razmerjih

Petra Lamovec Hren, 24.1.2019

Obligacije

Petra Lamovec-Hren, Pravna praksa, 4/2019Na dvodnevni konferenci, ki je v soorganizaciji Inštituta za primerjalno pravo pri PF in Pravne fakultete v Ljubljani potekala 15. in 16. novembra 2018 na Pravni fakulteti v Ljubljani, so se za govorniškim odrom zvrstili tako domači predavatelji kot tudi akademski gostje iz Hrvaške in Srbije. Pestra sestava udeležencev je ponudila zanimivo debato in tako zgodovinski vpogled v sistem nekdanje ureditve v nekdanji skupni državi kot tudi nejasnosti, s katerimi se srečuje aktualna ureditev, in prihajajoče tendence, ki že nakazujejo smer razvoja obligacijskega prava v vseh treh državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Sodnik ne sme biti član politične stranke, tudi če mu mandat miruje

Tim Horvat, 22.11.2018

Sodišča

Tim Horvat, Pravna praksa, 45-46/2018Italijansko Ustavno sodišče je izdalo pomembno odločbo v več kot deset let trajajoči zadevi tožilca, ki je postal guverner Apulije in skoraj postal predsednik Demokratske stranke (PD). V odločbi se je sodišče zavzelo za sodniško neodvisnost in ostro stališče, da pravosodni funkcionar (it. magistrato) ne more biti aktiven član politične stranke, tudi če mu mandat že miruje, ker je bil izvoljen na politično funkcijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Načelo bratstva in boj proti nezakonitemu priseljevanju

Tim Horvat, 15.11.2018

Tujci

Tim Horvat, Pravna praksa, 44/2018Zadnjih nekaj let migracije delijo Evropo. Zaradi nemoči Evropske unije se vsaka država sama ukvarja z vprašanjem, kako uravnotežiti solidarnost in humanitarnost z učinkovitim nadzorom in omejevanjem nezakonitega prestopanja državnih meja. Pri ukvarjanju z migranti zaradi pomanjkanja sredstev ali interesa vlad sodeluje tudi množica prostovoljcev in nevladnih organizacij, ki v zadnjem času vzbujajo odpor in nasprotovanje, kot na primer v Italiji ali na Madžarskem, kjer je bil junija 2018 sprejet zakon, ki kriminalizira vsakršno pomoč nevladnih organizacij migrantom, tudi deljenje letakov s pravnimi nasveti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Neustrezna ureditev področja sodnih taks v delovnih sporih

Janja Hubad, 20.9.2018

Sodni registri in sodne takse

Janja Hubad, Pravna praksa, 35/2018Zakon o sodnih taksah (ZST-1) je področje sodnih taks v delovnih sporih zaradi izplačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja (v nadaljevanju premoženjski delovni spori) od njegovega sprejetja leta 2008 do danes urejal na tri različne načine. V letih med 2008 in 2013 ni vseboval določb, ki bi urejale sodno takso v premoženjskih delovnih sporih. Stranke v tem obdobju sodne takse za premoženjske delovne spore niso bile dolžne plačati, kar je potrdila tudi sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov v praksi

Marcel Hajd, 30.8.2018

Plačilni promet, Civilni sodni postopki

Marcel Hajd, Pravna praksa, 32/2018Plačilna nedisciplina in raznovrstnost nacionalnih pravil s področja izvršilnega prava predstavljata precejšnje težave za učinkovito delovanje skupnega trga Evropske unije (EU). Zato je evropski zakonodajalec 15. maja 2014 sprejel Uredbo (EU) št. 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba). S sprejetjem Uredbe, ki se je začela uporabljati 18. januarja 2017, si je EU zadala precej ambiciozen cilj. Izterjava čezmejnih zahtevkov naj bi bila precej olajšana, posledično pa naj bi se povečalo zaupanje v mednarodno poslovno sodelovanje. Enoten evropski postopek za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov (v nadaljevanju nalog) naj bi namreč upnikom omogočil, da svojim dolžnikom preprečijo razpolaganje s sredstvi na njihovih bančnih računih v EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Problem identifikacijskih podatkov po ZPP-E

Ana Hederih, 19.7.2018

Civilni sodni postopki

Ana Hederih, Pravna praksa, 28-29/2018Novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je med drugim prinesla spremembe tudi v delu, ki se nanaša na identifikacijske podatke pravdnih strank. Takšna ureditev naj bi pripomogla k lažji kasnejši izvršitvi sodbe. Takšnemu argumentu seveda kaže pritrditi, vendarle pa se odpira vprašanje, ali pripomore tudi k lažjemu uveljavljanju zahtevkov v samem pravdnem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pametna pogodba je iluzija

Petra Hren, 24.5.2018

Civilni sodni postopki

Petra Hren, Pravna praksa, 20-21/2018Današnji čas zahteva digitalno pismenost posameznika, postopku informatizacije pa se postopoma, a obotavljajoče prilagaja tudi pravo. Pametne pogodbe in uporaba tehnologije blockchain se širijo na vse več različnih področij, kot so bančništvo, zavarovalništvo in sodstvo. S tem pa se odpirajo nova vprašanja, na katera bo treba odgovoriti. Kdo bo odgovoren v primeru napak v pametni pogodbi ali napak pri programiranju? Je to programer, pravnik ali oba? Ali pa je to tveganje strank? Kako zaradi anonimizacije preveriti identiteto druge stranke in njeno poslovno sposobnost? Kako izpolnjevati obličnostne zahteve? Vse to je bilo predmet okrogle mize, ki se je odvijala v okviru XVI. Dnevov civilnega in gospodarskega prava, ki jih je 19. in 20. aprila 2018 organiziral Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Tehnologija blockchain, ki temelji na veriženju podatkovnih blokov, omogoča transparentnost pri poslovanju, vendar pa ima tudi številne pasti in za njeno uporabo v pravu bi bilo treba natančno urediti in prilagoditi problemske sklope, ki se pri tem pojavljajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pravica do analize DNK v postopku ugotavljanja očetovstva

Harb Ana, Samardžić Marko, 24.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

Ana Harb, Marko Samardžić, Pravna praksa, 20-21/2018V prispevku obravnavava položaj moškega, ki meni, da je oče določenega mladoletnega otroka. Ker v to ni prepričan, bi rad očetovstvo ugotovil z analizo svoje in otrokove DNK. Vprašanje, ki si ga zastavljava, je, ali in kako lahko to doseže, če se otrokova mati z izvedbo takšne analize ne strinja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Ali ZKolT prinaša manj množičnih oškodovanj?

Cvetka Horvat, 17.5.2018

Obligacije, Sodišča

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 19/2018Ob aktualnih vsakodnevnih temah škodljivih ravnanj avtomobilskih gigantov nasproti potrošnikom in ob novici, da je tudi Zveza potrošnikov Slovenije vložila skupinsko tožbo proti avtomobilskemu gigantu, kar se je že zgodilo v drugih državah po Evropi in ZDA, je 21. aprila 2018 začel veljati Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Mehanizem za Sirijo

mag. Beti Hohler, 15.2.2018

Kazenski postopek

mag. Beti Hohler, Pravna praksa, 6/2018Generalna skupščina OZN je 21. decembra 2016 z resolucijo številka 71/248, katere pokroviteljica je bila tudi Slovenija, ustanovila Mednarodni, nepristranski in neodvisni mehanizem za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, storjena v Siriji od marca 2011 dalje. Mehanizem ni sodišče in nima pristojnosti za pregon storilcev, pač pa bo (zgolj) zbiral, hranil in posredoval dokaze državam in mednarodnim institucijam, ki tovrstno pristojnost imajo ali jo utegnejo imeti v prihodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Sklepanje zakonskih zvez po Družinskem zakoniku

Maja Kotnik Hriberšek, 18.1.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Maja Kotnik-Hriberšek, Pravna praksa, 2/2018Medtem ko je Zakon o partnerski zvezi naredil velik korak naprej glede obličnosti in svečanosti obreda sklepanja partnerskih zvez, tega ne moremo reči za Družinski zakonik. Razloga za spremembo na tem področju naj bi bila diskretnost in manjši formalizem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Izčrpanje pravice iz znamke v primeru prodaje rabljenega blaga

Ana Hederih, 27.9.2017

Intelektualna lastnina

Ana Hederih, Pravna praksa, 36-37/2017V zadnjih letih se tudi na slovenskem trgu pojavlja vse več trgovin tipa "second-hand" (t. i. "iz druge roke"), v katerih lahko potrošniki kupimo rabljeno blago različnih vrst. Takšen način ponovne uporabe izdelkov je ne samo finančno dostopnejši, temveč tudi bolj ekološki. Vendar pa se pri tem modelu poslovanja nujno postavi vprašanje - kako je s pravicami imetnikov registriranih znamk, pod katerimi je rabljeno blago zaščiteno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Mednarodna konferenca Open your own law firm and let it grow

Marcel Hajd, 13.7.2017

Odvetništvo in notariat, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Marcel Hajd, Pravna praksa, 27/2017Ljubljana je med 29. junijem in 1. julijem gostila mednarodno konferenco z naslovom Open your own law firm and let it grow. Konferenca je potekala pod okriljem Mednarodnega združenja odvetnikov in gospodarskih pravnikov AIJA (fra. Association Internationale des Jeunes Avocats, ang. International Association of Young Lawyers). Združenje, ki je prejšnji mesec praznovalo 55. rojstni dan, povezuje več kot 4.000 odvetnikov in gospodarskih pravnikov (ang. in-house) do 45. leta starosti ter 62 kolektivnih organizacij (večinoma gre za nacionalne ali regionalne odvetniške zbornice). Na tak način se povezuje približno 700 odvetniških pisarn in 60 gospodarskih družb iz 90 držav. Organizacija ima 20 strokovnih odborov. AIJA je tako idealen forum za druženje odvetnikov na resnično globalni ravni in dobra priložnost za mreženje in sklepanje prijateljstev, ki ostajajo vse življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Višje sodišče naj ne bo le "razveljavišče"

Petra Hren, 8.6.2017

CIVILNO PRAVO

Petra Hren, Pravna praksa, 22/2017"Ali so za zaostanke res krivi odvetniki?" je uvodoma začel svoje predavanje odvetnik Matija Testen pred več kot dvesto kolegi pravniki v Portorožu. S provokativnim vprašanjem je vzbudil pomisleke o smiselnosti in dopustnosti novosti, ki jih prinaša novela ZPP-E, ki je bila nedvomno ena izmed najbolj aktualnih tem v okviru XV. Dnevov civilnega in gospodarskega prava, ki jih je 13. in 14. aprila 2017 organiziral Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Obširna novela ZPP-E pomeni velik poseg v dosedanjo ureditev pravdnega postopka, svoje pomisleke pa je podal tudi profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Aleš Galič, ki je povedal, da je bil namen novele predvsem skrajšanje teka sodnih postopkov; ali je to doseženo, bo pokazala šele praksa, pri tem pa igrajo pomembno vlogo ne le prvostopenjska, temveč tudi drugostopenjska sodišča oziroma - po besedah prof. Galiča - tudi "razveljavišča".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Zastaranje odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja in nadzora po noveli ZGD-1I

Neffat Domen, Hočevar Uroš, 8.9.2016

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Uroš Hočevar, Pravna praksa, 35/2016Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) v 263. členu določa, da so člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄24

Stečajni turizem

Marcel Hajd, 16.6.2016

Civilni sodni postopki

Marcel Hajd, Pravna praksa, 24/2016V posameznih pravnih redih držav članic Evropske unije se insolvenčno pravo in insolvenčni postopki med seboj bolj ali manj razlikujejo. Nekateri pravni redi so bolj ugodni za upnike, drugi za dolžnike. Nekateri so relativno novi, spet drugi preverjeni in preizkušeni. Stečajni turizem je posebna oblika forum shoppinga (izbira najugodnejšega sodišča),skaterim želi dolžnik izkoristiti ugodnosti, ki mu jih prinašajo stečajni predpisi drugega pravnega reda. Tesno je povezan z institutom središča dolžnikovih glavnih interesov (COMI). Do zlorab prihaja zlasti zaradi narave COMI, kajti COMI namreč ni statičen in se lahko prenaša iz ene države članice v drugo. Zaradi tovrstnih zlorab ima nova Uredba (EU) 2015/848 bolj določno definicijo COMI kot predhodnica, Uredba (ES) št. 1346/2000. Turisti dolžniki se ozirajo predvsem za Veliko Britanijo, ki s svojo za dolžnika ugodno stečajno zakonodajo "vabi" k prenosu COMI. Stečajni postopek je v Veliki Britaniji skupaj z izbrisom skoraj vseh dolgov končan v enem letu. Slednje vzbuja precejšne zanimanje dolžnikov, saj lahko ponekod postopki trajajo tudi pet in več let.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Kazensko pravosodje v objektivu kamer

Miha Hafner, 4.2.2016

Sodišča

Miha Hafner, Pravna praksa, 5/2016V zadnjem času vse več držav predvsem v anglo-ameriških pravnih sistemih sistematično uvaja video snemanje kazenskih obravnav na nekaterih sodiščih ali pa spreminja zakonodajo, ki dovoljuje snemanje kazenskih procesov nasploh. O posledicah takih praks so spregovorili udeleženci simpozija, ki je potekal 21. januarja v Bristolu v Veliki Britaniji kot plod skupnega raziskovalnega projekta štirih angleških univerz.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Pravosodje bi moralo biti otrokom prijaznejše

Jerneja Horvat, 30.9.2015

Sodišča

Jerneja Horvat, Pravna praksa, 38/2015Agencija EU za temeljne pravice je izdala poročilo v raziskavi o uresničevanju pravic otrok v postopkih, na katere je Svet Evrope opozoril v Smernicah za otrokom prijazno pravosodje leta 2010. To obširno poročilo temelji na raziskavi, v kateri so sodelovale države članice EU, in opozarja na pomanjkljivosti pri upoštevanju otrokovih pravic, ki jih bodo države članice morale odpraviti. Namen prispevka je povzeti najpomembnejše ugotovitve Agencije ter jih primerjati s trenutnimi razmerami v slovenskem pravosodju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Predlog Zakona o agrarnih skupnostih (2.)

Andrej Hafner, 21.5.2015

Dedovanje

Andrej Hafner, Pravna praksa, 20-21/2015V prvem prispevku o predlogu Zakona o agrarnih skupnostih (ZAS) sem poskušal pojasniti razloge za posebno urejanje upravljanja in razpolaganja s tako lastnino, zlasti z vidika skladnost predlagane ureditve z Ustavo. Tokrat predstavljam posebno ureditev dedovanja in prenehanja agrarne skupnosti, ki odstopa od splošnih pravil, veljavnih na teh področjih. Posebnosti pri dedovanju izvirajo že iz zgodovine agrarnih skupnosti, saj je bil v večini primerov lastniški delež člana v agrarni skupnosti pripisan točno določeni "hiši" (hišni številki) in je imel vsakokratni lastnik "hiše" pravico do sodelovanja in odločanja v agrarni skupnosti. Lastniški delež člana agrarne skupnosti se ni mogel dedovati ločeno od "hiše", ker so zemljišča agrarne skupnosti pomenila dopolnilno dejavnost za kmetijo in tako dodaten vir za preživetje kmetije (na primer poletna paša na gorskih pašnikih).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Predlog Zakona o agrarnih skupnostih (1.)

Andrej Hafner, 14.5.2015

Lastnina in druge stvarne pravice

Andrej Hafner, Pravna praksa, 19/2015Po več kot dvajsetih letih od uveljavitve Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS), ki je povzročil, da s tako lastnino ni mogoče primerno gospodariti (upravljati in razpolagati), orje ledino na tem področju predlog Zakon o agrarnih skupnostih (ZAS). Glavni namen predloga ZAS je zagotoviti normalno gospodarjenje (upravljanje in razpolaganje) z lastnino, ki je v solastnini ali skupni lastnini članov agrarne skupnosti, in tako agrarnim skupnostim omogočiti, da živijo kljub "izvirnemu grehu", ki ga je povzročil ZPVAS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Kako kazenska sodišča po svetu uporabljajo možgane

Miha Hafner, 9.4.2015

Kazenski postopek, Sodišča

Miha Hafner, Pravna praksa, 14/2015Izjemno hiter razvoj nevroznanosti v zadnjih letih je pripeljal do številnih novih spoznanj o delovanju človeških možganov. Nove metode raziskovanja možganov in nova dognanja nevroznanosti so kmalu našli pot tudi v sodne dvorane. Zaradi izjemne občutljivosti vprašanj, ki segajo do samih temeljev kazenskega prava, so sodišča pri soočanju z dokaznimi predlogi s področja nevroznanosti postavljena pred najzahtevnejše izzive današnjega časa.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(1) 47(1) 45(1)
45-46(1) 44(1) 43(2) 42(1)
42-43(1) 38(1) 37(1) 36-37(1)
35(3) 34(3) 33(1) 33-34(1)
32(3) 31(1) 31-32(1) 30-31(1)
29(1) 28(1) 28-29(1) 27(1)
26(1) 24(1) 24-25(4) 23(1)
22(4) 21(2) 20(3) 20-21(3)
19(2) 19-20(1) 18(2) 17(3)
16-17(3) 15(3) 15-16(1) 14(2)
14-15(1) 13(2) 10(1) 8(1)
6(3) 6-7(1) 5(6) 5-6(1)
Več...

Leto objave

2019(5) 2018(10) 2017(3) 2016(3)
2015(6) 2014(7) 2013(2) 2012(7)
2011(4) 2010(4) 2009(2) 2008(5)
2007(1) 2006(5) 2005(1) 2004(6)
2003(3) 2002(1) 2001(2) 2000(4)
1999(3) 1998(3) 1997(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov