O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 9
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 223)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Sum korupcijskega tveganja v postopku imenovanja sodnikov

dr. Anže Erbežnik, 6.2.2020

Sodišča, Uprava

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 5/2020V članku "Vnovič vroče pri izbiri sodnikov v Luksemburgu" v Delu z dne 6. januarja 2020 glede imenovanja sodnikov Splošnega sodišča EU in korupcijskih tveganj glede postopka pri Sodnem svetu je dr. Erik Kerševan, predsednik Sodnega sveta, izjavil: "Od tistih, ki niso bili posebej podprti, pa
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Komentar pogovora z ministrico

Anže Voh Boštic, 6.2.2020

Ostalo, Kazenski postopek

Anže Voh-Boštic, Pravna praksa, 5/2020Z ministrico smo se pogovarjali o dolgotrajnih kazenskih postopkih v primerih gospodarskega kriminala in korupcije. Odgovori postavljajo pod vprašaj njeno sposobnost opravljanja dela ministrice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Pogovor s pravosodno ministrico Andrejo Katič

Anže Voh Boštic, 6.2.2020

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Anže Voh-Boštic, Pravna praksa, 5/2020Portal Pod črto že vrsto let poroča o problemu dolgotrajnih in neučinkovitih kazenskih postopkov v primerih sumov gospodarskega kriminala in korupcije. Ti postopki se praviloma vlečejo tudi več kot deset let. Osumljeni so obenem na koncu pogosto oproščeni zaradi zastaranja postopka ali postopkovnih napak. O tej problematiki smo se pogovarjali s pravosodno ministrico Andrejo Katič. Kot članica stranke Socialnih demokratov je ministrstvo prevzela ob nastopu vlade Marjana Šarca septembra 2018. Intervju smo opravili sredi novembra 2019. Več tednov pred intervjujem smo ministrici poslali seznam tematik, o katerih se želimo pogovarjati. Zanimalo nas je, katere reforme kazenskega postopka so po mnenju ministrice potrebne, kakšna je vloga ministrstva pri vpeljavi reform in kakšne spremembe na bolje pripravlja na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Odgovornost pravne osebe za kazniva dejanja

Avtor ni naveden, 6.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2020V 3. točki 4. člena ZOPOKD delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov ni posebej opisano. Razlagati jo je mogoče le v povezavi s 1., 2. in 4. točko, da mora biti podan (nek) prispevek pravne osebe (vodstvenih ali nadzornih organov), saj če gre le za pridobitev protipravne premoženjske koristi to lahko pomeni objektivno odgovornost pravne osebe. Na podlagi ravnanja storilca v imenu in na račun pravne osebe lahko pravni osebi pripišemo prispevek k kaznivemu dejanju oziroma subjektivizacijo odgovornosti pravne osebe, pri čemer pa ugotovitev o prispevku vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe k pridobitvi protipravne premoženjske koristi, ne more izostati. Obstajati mora vsebinska povezava med prispevkom pravne osebe in storilčevim kaznivim dejanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Obračunana višina odvetniške točke

dr. Nana Weber, 6.2.2020

Odvetništvo in notariat

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 5/2020Pravdni postopek je trajal dve leti. Odvetnik je po končanem postopku izstavil račun, v katerem je vse storitve obračunal po vrednosti točke 0,60 evra na točko. • Ali bi moral odvetnik sproti izstavljati račune? • Glede na to, da se je vrednost točke povečala šele aprila 2019, ali ne bi bilo pravilno, da obračuna stroške do nove vrednosti točke po stari vrednosti točke, to je 0,459 evra na točko, in šele po sprejemu nove vrednosti točke po 0,60 evra?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Da, zakonsko definicijo posilstva je treba spremeniti!

Andreja Katič, 6.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Katič, Pravna praksa, 5/2020Vprašanje spolnosti in spolne nedotakljivosti je v slovenski družbi še vedno tabu. Odsev dejstva, da gre za vprašanje, ki je bilo dolga leta odrinjeno na stran, je tudi kazenskopravna ureditev posilstva, ki je konceptualno nespremenjena že dolga leta. Model prisile je tako ali drugače v slovenski sodni praksi prisoten že vsaj od leta 1930, razen manjših sprememb pa je definicija kaznivega dejanja posilstva v svojem bistvu nespremenjena že od kazenskega zakonika iz leta 1977.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Oškodovančev vpliv na odločitev kazenskega sodišča v slovenskem in nemškem kazenskem postopku

Lora Briški, 6.2.2020

Kazenski postopek

Lora Briški, Pravna praksa, 5/2020Položaj žrtev kaznivih dejanj se v evropskih državah v zadnjih desetletjih pomembno krepi. Ta premik v kazenskem postopku pomeni, da oškodovanec (žrtev v kontekstu kazenskega postopka) ni več nesrečni posameznik, čigar potrebe v celoti zajame in posrka javni interes, v imenu katerega poteka kazenski pregon. Poleg njegove informiranosti in zaščite pravni red ureja tudi njegovo sodelovanje v kazenskem postopku. Ko je o procesnih pravicah oškodovanca, natančneje njegovi pravici do pritožbe zoper sodbo, odločalo slovensko ustavno sodišče, je pravni položaj oškodovanca v slovenskem pravnem sistemu primerjalo s položajem oškodovanca kot stranskega tožilca v nemški ureditvi (nem. Nebenkläger).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Izključitev ali omejitev odškodninske odgovornosti proizvajalca programske opreme

mag. Sanela Brglez, 6.2.2020

Obligacije

mag. Sanela Brglez, Pravna praksa, 5/2020Pravilno delovanje programske opreme oz. informacijskih sistemov je za podjetja in institucije nepogrešljiv element njihovega poslovanja. Neka programska rešitev lahko pomeni zgolj podporo poslovnim procesom ali pa predstavlja bistveni del poslovanja. V vsakem primeru pa lahko programska rešitev povzroči škodo naročniku, povračilo katere lahko zahteva od proizvajalca programske opreme. Ker se proizvajalci tega zavedajo, v pogodbe vnašajo klavzule o izključitvi ali omejitvi njihove odškodninske odgovornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Pravica uveljavljati prikrajšanje nujnega deleža

Špela Peršl, 6.2.2020

Dedovanje

Špela Peršl, Pravna praksa, 5/2020Oče je vse premoženje, ki je obsegalo tudi več nepremičnin, podaril svoji novi ženi. • Zanima me, kakšne so moje možnosti v primeru dedovanja po očetu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Vrhovno sodišče učinkovito pri zagotavljanju informacijske podpore delovanju sodišč

Matej Vošner, 6.2.2020

Sodišča, RAČUNSKO SODIŠČE

Matej Vošner, Pravna praksa, 5/2020Računsko sodišče je z revizijo, ki se je nanašala na obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018, ugotovilo, da je bilo Vrhovno sodišče RS (VS) učinkovito pri zagotavljanju informacijske podpore delovanju sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Dopustno zaračunavanje ogrevanja skupnih prostorov v etažni lastnini

Zoran Skubic, 6.2.2020

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Zoran Skubic, Pravna praksa, 5/2020Etažna lastnina kot pravni institut, ki ga v našem prostoru poznamo že vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja, Slovencem še vedno povzroča kar precej preglavic, zlasti v praksi. Težave z določitvijo in (so)uporabo tovrstne lastnine pa ne pestijo le slovenskega, temveč tudi druge pravne sisteme, na primer bolgarskega. Sodišče (EU) je pred kratkim presojalo več vprašanj, ki so se nanašala na pravično razdelitev stroškov ogrevanja skupnih prostorov v okviru etažne lastnine, in sicer z vidika Direktive 2011/83 o pravicah potrošnikov ter direktiv 2006/32 in 2012/27 o energetski učinkovitosti. Je torej v skladu s področnim pravom EU nacionalna ureditev, ki določa, da morajo etažni lastniki zgradb v etažni lastnini, oskrbovani iz omrežja za daljinsko ogrevanje, prispevati k plačilu stroškov ogrevanja, čeprav ga ti v svojih stanovanjih nato dejansko ne uporabljajo? In nadalje, ali je v luči direktiv 2006/32 in 2012/27, ki države članice zavezujeta, da obračun energije za končne odjemalce odmerjajo "na podlagi dejanske porabe", dopustna ureditev, ki določa, da se del teh stroškov med etažnimi lastniki deli glede na kriterij ogrevane prostornine svojih stanovanj?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Dobre prakse v evropskem družinskem in dednem pravu

dr. Luka Mišič, 6.2.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja, Dedovanje

dr. Luka Mišič, Pravna praksa, 5/2020Na PF Univerze v Ljubljani je 12. in 13. decembra 2019 potekala mednarodna konferenca Best Practices in European Family and Succession Law. Da bi do nje lahko dostopalo čim več ljudi, so jo v celoti v živo prenašali preko spletne strani oziroma družbenih medijev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Slabo poznavanje instituta zagovornika otrok

Urša Ravnikar Šurk, 6.2.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja, Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 5/2020Konec januarja se je varuh človekovih pravic Peter Svetina sestal s sodnicami in strokovnimi sodelavkami sodišč, da se pogovorijo o zagovorništvu otrok. Sodnicam so bile predstavljene izkušnje z zagovorništvom svetovalk varuha za zagovorništvo s poudarkom na odnosu do sodišč ter prednostih instituta pri odločanju o največjih koristih otrok ter podrobnosti postopka postavitve zagovornika. Namen zagovornika je okrepiti glas otroka v postopku, v katerem se odloča o njegovem položaju in koristi. Zagovornik ni podaljšana roka institucij, ampak je samostojen in neodvisen. Z otrokom vzpostavi zaupen odnos, ga obvešča o dogajanju in postopkih, saj preko njega otrok posreduje svoje želje in podaja mnenje tudi v postopkih odvzema, namestitve v rejništvo ali zavodsko varstvo. Kljub njihovemu strokovnemu znanju zagovornikov ne uvrščamo med izvedence ali pravne zastopnike. Najpogosteje se zagovornika dodeli, ko se starša pred sodiščem dogovarjata o prebivališču otroka, lokaciji šolanja in komu bo zaupan v varstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Identifikacijska številka skupnosti etažnih lastnikov

dr. Anita Napotnik, 1.2.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 5/2018Skupnost etažnih lastnikov v Sloveniji nima svoje identifikacijske številke - ne EMŠO, ne matične in ne davčne številke. Glede na to, da je izvrševanje pravne in procesne sposobnosti v praksi vezano tudi na določeno ID-številko, bi bilo treba razmisliti tudi o tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Redefinicija kazenskega pregona z Avtentično razlago ZKP

Boštjan Zrnec Orlič, 1.2.2018

Kazenski postopek

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 5/2018Državni zbor je z Avtentično razlago določb ZKP o pogojih za uničenje gradiva, zbranega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, povedal, da je "rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok". Gradivo se po tej razlagi ne uniči in lahko postane dokaz v postopku, tudi če zahtevo za preiskavo, obtožnico ali obtožni predlog državni tožilec vloži po poteku dveh let, "če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon". Bistvena podmena sprejete Avtentične razlage je, da kazenski pregon v času izvajanja omenjenih ukrepov, kar je praviloma v predkazenskem postopku, že teče in da lahko po prenehanju izvajanja ukrepov državni tožilec konkludentno izrazi voljo po nadaljevanju pregona z določenimi aktivnostmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Kaznivo dejanje agresije in amandmaji Rimskega statuta

Andreja Friškovec, 1.2.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Friškovec, Pravna praksa, 5/2018Maraton diplomatskih pogajanj na 16. zasedanju skupščine držav pogodbenic k Rimskemu statutu v New Yorku je prinesel dve novi zgodovinski odločitvi - aktivacijo sodne pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča (Sodišče) nad kaznivim dejanjem agresije in razširitev opredelitve vojnih zločinov iz 8. člena Rimskega statuta na pobudo Kraljevine Belgije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Priznavanje stvarnopravnih učinkov vindikacijskega volila pri dedovanju nepremičnine v drugi državi članici EU

Alenka Antloga, 1.2.2018

Dedovanje

Alenka Antloga, Pravna praksa, 5/2018Sodišče Evropske unije (EU) je na predhodno vprašanje regionalnega sodišča v Gorzówu Wielkopolskem na Poljskem (predložitveno sodišče) odločilo, da se točki k in l drugega odstavka 1. člena in 31. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (Uredba št. 650/2012) razlagajo tako, da nasprotujejo zavrnitvi priznanja stvarnopravnih učinkov vindikacijskega volila, ki ga pozna pravni red, ki se uporablja za dedovanje in ki ga je v skladu s prvim odstavkom 22. člena Uredbe št. 650/2012 izbral oporočitelj, (tudi) če gre za lastninsko pravico na nepremičnini, ki leži v državi članici, ki ne pozna vindikacijskega volila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Zakon o pravdnem postopku z novelo ZPP-E in stvarnim kazalom

dr. Jorg Sladič, 1.2.2018

Civilni sodni postopki

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 5/2018Zaradi obsežne novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se je na trgu med pravniki pojavila potreba po besedilih noveliranega zakona v raznih oblikah. GV Založba je ponudila že tradicionalna uvodna pojasnila, na znanstveni komentar še čakamo. V praksi pa so uvodna pojasnila še ena oblika predstavitve zakona, druga oblika pa je popolna usmeritev na t. i. kratkoročne potrebe prakse (samo stvarno kazalo in tabela spremenjenih členov). Založba Prvi člen se je odločila za izpustitev uvodnega komentarja oziroma znanstvenega prikaza noveliranega zakona in za popolno prilagoditev potrebam prakse (sodniki, odvetniki) s prikazom tabele spremenjenih členov in stvarnim kazalom. Delo bo zaradi tega služilo izključno potrebam prakse, saj bo pač knjižica, ki se jo bo vzelo na obravnavo, ko bodo praktiki na hitro potrebovali člen zakona za utemeljitev svojega ravnanja. Zato menim, da bo delo dobro sprejeto v praksi, saj vsebuje tisti minimum, ki ga praksa potrebuje za hitre reakcije med obravnavami (stvarno kazalo).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Društvo kot sobodajalec

dr. Nana Weber, 1.2.2018

Društva, javni shodi, prireditve

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 5/2018• Ali se društvo lahko ukvarja z oddajanjem sob v najem oziroma s turizmom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Kazenski zakonik 2017, posebni del s komentarjem, sodno prakso in literaturo

dr. Vid Jakulin, 1.2.2018

Kultura in umetnost, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Vid Jakulin, Pravna praksa, 5/2018Konec decembra leta 2017 je izšel komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1). Tako smo po petnajstih letih dočakali izid novega komentarja posebnega dela kazenskega zakonika, saj so izvodi komentarja posebnega dela, ki ga je leta 2002 izdal isti avtor, že davno pošli. Ob tem je treba izpostaviti, da je to prvi komentar novega KZ-1, ki je začel veljati prvega novembra leta 2008.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Zapravljena ustavna priložnost

dr. Marko Novak, 1.2.2018

Sodišča

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 5/2018V zgodnjih decembrskih dneh lanskega leta je iz hiše ustavne justice na Beethovnovi povsem na tiho med nas priromala odločitev v zadevi št. U-I-225/16, ki smo jo nekateri nestrpno pričakovali. A smo jo tedaj v blišču veselega decembra žal spregledali. Nanjo nas je opozoril šele novinar Dnevnika z objavo članka dne 20. januarja 2018. Če zadevo malce poenostavim, je šlo za zavrnitev pobude višjega sodnika mag. Aleksandra Karakaša za presojo ustavnosti Zakona o sodniški službi (ZSS) v delu, v katerem morajo kandidati za vrhovne sodnike ponovno v Državni zbor, če želijo zasesti to prestižno sodniško funkcijo. Karakaš je tozadevno problematičnost ZSS utemeljeval predvsem z neskladjem zakona z ustavnima načeloma delitve oblasti iz 3. člena URS in neodvisnosti sodstva iz 125. člena URS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Dodeljevanje zadev

Toni Tovornik, 10.2.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 5/2017Pretekli teden je odvetnik Radovan Cerjak javno opozoril, da se na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani zadeve v triažni pisarni dodeljujejo na netransparenten način, kar naj bi omogočalo manipulacije postopka. Na sodišču so očitke zanikali in zatrdili, da zadeve dodeljujejo v skladu s Sodnim redom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Deset razlogov za podporo spremembi 240. člena KZ-1 (kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti)

mag. Niko Pušnik, 10.2.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Niko Pušnik, Pravna praksa, 5/2017S predlagano spremembo kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti nedvomno postaja premoženjski delikt. Zakonski opis kot objektivni znak oziroma prepovedano posledico določa premoženjsko škodo, ki nastane na zaupanem premoženju, ali protipravno premoženjsko korist, pridobljeno sebi ali drugi osebi, ki se v večini primerov zrcali v škodi na zaupanem premoženju. Zaradi varovanja enotnosti pravnega reda, načela ultima ratio in akcesornosti kazenskega prava je nujno, da mora biti gospodarsko kaznivo dejanje najprej protipravno v okviru gospodarskega oziroma korporacijskega prava, tej protipravnosti pa je treba dodati poostren subjektivni element, torej naklep. To razmerje, ki poenostavljeno pove, da ne more biti nekaj kazenskopravno prepovedano, kar je civilnopravno dopustno, je teorija in tudi sodna praksa pripoznala z oceno, da je to kaznivo dejanje tiha napotitvena norma, ki zahteva, da se protipravnost dejanja presoja po civilnopravnih pravilih, večinoma po korporacijskem standardu vestnega in poštenega gospodarstvenika (263. člen ZGD-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Možnost in priložnost za vse diplomante Pravne fakultete v Ljubljani

dr. Rajko Pirnat, 10.2.2017

Društva, javni shodi, prireditve

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 5/2017"Ne jemljimo tega društva kot formalnost, nadlego ali moro, temveč kot možnost in priliko, ki ji lahko skupaj damo za vse koristno vsebino," je na občnem zboru društva Klub alumni PF, ki je bil 24. januarja na PF Univerze v Ljubljani, neposredno po izvolitvi povedal novi predsednik, sicer profesor na fakulteti, dr. Janez Kranjc. V svojem prvem "predsedniškem nagovoru" je povedal, da vidi glavni cilj društva v povezovanju članov na družabni in strokovni ravni. Na družabni ravni bosta pod okriljem kluba organizirana denimo kulturni večer in koncert članov, predsednik pa si bo poleg tega prizadeval, da bi na začetku poletja organizirali tudi sproščeno druženje v naravi v obliki piknika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Rule 41 (pravilo 41)

Primož Križnar, 10.2.2017

Človekove pravice, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 5/2017"Execute rule 66!" in večina jedijev v Galaktični republiki je zaradi izdaje padla pod streli vojakov, ki so jim poveljevali. No, Rule 41 novih usmrtitev oseb v izmišljenem in resničnem svetu ne prinaša, a vseeno simbolizira smrt - tokrat za anonimnost in komunikacijsko zasebnost kar na globalni ravni.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 9 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 5

Leto objave

2020(13) 2018(8) 2017(5) 2016(6)
2015(11) 2014(6) 2013(4) 2012(10)
2011(12) 2010(8) 2009(7) 2008(7)
2007(12) 2006(5) 2005(9) 2004(8)
2003(7) 2002(6) 2001(9) 2000(2)
1999(7) 1998(10) 1997(17) 1996(5)
1995(11) 1994(11) 1991(7)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H IJ K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov