O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 9
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 210)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Zapravljena ustavna priložnost

dr. Marko Novak, 1.2.2018

Sodišča

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 5/2018V zgodnjih decembrskih dneh lanskega leta je iz hiše ustavne justice na Beethovnovi povsem na tiho med nas priromala odločitev v zadevi št. U-I-225/16, ki smo jo nekateri nestrpno pričakovali. A smo jo tedaj v blišču veselega decembra žal spregledali. Nanjo nas je opozoril šele novinar Dnevnika z objavo članka dne 20. januarja 2018. Če zadevo malce poenostavim, je šlo za zavrnitev pobude višjega sodnika mag. Aleksandra Karakaša za presojo ustavnosti Zakona o sodniški službi (ZSS) v delu, v katerem morajo kandidati za vrhovne sodnike ponovno v Državni zbor, če želijo zasesti to prestižno sodniško funkcijo. Karakaš je tozadevno problematičnost ZSS utemeljeval predvsem z neskladjem zakona z ustavnima načeloma delitve oblasti iz 3. člena URS in neodvisnosti sodstva iz 125. člena URS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Kazenski zakonik 2017, posebni del s komentarjem, sodno prakso in literaturo

dr. Vid Jakulin, 1.2.2018

Kultura in umetnost, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Vid Jakulin, Pravna praksa, 5/2018Konec decembra leta 2017 je izšel komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1). Tako smo po petnajstih letih dočakali izid novega komentarja posebnega dela kazenskega zakonika, saj so izvodi komentarja posebnega dela, ki ga je leta 2002 izdal isti avtor, že davno pošli. Ob tem je treba izpostaviti, da je to prvi komentar novega KZ-1, ki je začel veljati prvega novembra leta 2008.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Kaznivo dejanje agresije in amandmaji Rimskega statuta

Andreja Friškovec, 1.2.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Friškovec, Pravna praksa, 5/2018Maraton diplomatskih pogajanj na 16. zasedanju skupščine držav pogodbenic k Rimskemu statutu v New Yorku je prinesel dve novi zgodovinski odločitvi - aktivacijo sodne pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča (Sodišče) nad kaznivim dejanjem agresije in razširitev opredelitve vojnih zločinov iz 8. člena Rimskega statuta na pobudo Kraljevine Belgije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Društvo kot sobodajalec

dr. Nana Weber, 1.2.2018

Društva, javni shodi, prireditve

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 5/2018• Ali se društvo lahko ukvarja z oddajanjem sob v najem oziroma s turizmom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Priznavanje stvarnopravnih učinkov vindikacijskega volila pri dedovanju nepremičnine v drugi državi članici EU

Alenka Antloga, 1.2.2018

Dedovanje

Alenka Antloga, Pravna praksa, 5/2018Sodišče Evropske unije (EU) je na predhodno vprašanje regionalnega sodišča v Gorzówu Wielkopolskem na Poljskem (predložitveno sodišče) odločilo, da se točki k in l drugega odstavka 1. člena in 31. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (Uredba št. 650/2012) razlagajo tako, da nasprotujejo zavrnitvi priznanja stvarnopravnih učinkov vindikacijskega volila, ki ga pozna pravni red, ki se uporablja za dedovanje in ki ga je v skladu s prvim odstavkom 22. člena Uredbe št. 650/2012 izbral oporočitelj, (tudi) če gre za lastninsko pravico na nepremičnini, ki leži v državi članici, ki ne pozna vindikacijskega volila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Identifikacijska številka skupnosti etažnih lastnikov

dr. Anita Napotnik, 1.2.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 5/2018Skupnost etažnih lastnikov v Sloveniji nima svoje identifikacijske številke - ne EMŠO, ne matične in ne davčne številke. Glede na to, da je izvrševanje pravne in procesne sposobnosti v praksi vezano tudi na določeno ID-številko, bi bilo treba razmisliti tudi o tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Redefinicija kazenskega pregona z Avtentično razlago ZKP

Boštjan Zrnec Orlič, 1.2.2018

Kazenski postopek

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 5/2018Državni zbor je z Avtentično razlago določb ZKP o pogojih za uničenje gradiva, zbranega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, povedal, da je "rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok". Gradivo se po tej razlagi ne uniči in lahko postane dokaz v postopku, tudi če zahtevo za preiskavo, obtožnico ali obtožni predlog državni tožilec vloži po poteku dveh let, "če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon". Bistvena podmena sprejete Avtentične razlage je, da kazenski pregon v času izvajanja omenjenih ukrepov, kar je praviloma v predkazenskem postopku, že teče in da lahko po prenehanju izvajanja ukrepov državni tožilec konkludentno izrazi voljo po nadaljevanju pregona z določenimi aktivnostmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Zakon o pravdnem postopku z novelo ZPP-E in stvarnim kazalom

dr. Jorg Sladič, 1.2.2018

Civilni sodni postopki

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 5/2018Zaradi obsežne novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se je na trgu med pravniki pojavila potreba po besedilih noveliranega zakona v raznih oblikah. GV Založba je ponudila že tradicionalna uvodna pojasnila, na znanstveni komentar še čakamo. V praksi pa so uvodna pojasnila še ena oblika predstavitve zakona, druga oblika pa je popolna usmeritev na t. i. kratkoročne potrebe prakse (samo stvarno kazalo in tabela spremenjenih členov). Založba Prvi člen se je odločila za izpustitev uvodnega komentarja oziroma znanstvenega prikaza noveliranega zakona in za popolno prilagoditev potrebam prakse (sodniki, odvetniki) s prikazom tabele spremenjenih členov in stvarnim kazalom. Delo bo zaradi tega služilo izključno potrebam prakse, saj bo pač knjižica, ki se jo bo vzelo na obravnavo, ko bodo praktiki na hitro potrebovali člen zakona za utemeljitev svojega ravnanja. Zato menim, da bo delo dobro sprejeto v praksi, saj vsebuje tisti minimum, ki ga praksa potrebuje za hitre reakcije med obravnavami (stvarno kazalo).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Deset razlogov za podporo spremembi 240. člena KZ-1 (kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti)

mag. Niko Pušnik, 10.2.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Niko Pušnik, Pravna praksa, 5/2017S predlagano spremembo kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti nedvomno postaja premoženjski delikt. Zakonski opis kot objektivni znak oziroma prepovedano posledico določa premoženjsko škodo, ki nastane na zaupanem premoženju, ali protipravno premoženjsko korist, pridobljeno sebi ali drugi osebi, ki se v večini primerov zrcali v škodi na zaupanem premoženju. Zaradi varovanja enotnosti pravnega reda, načela ultima ratio in akcesornosti kazenskega prava je nujno, da mora biti gospodarsko kaznivo dejanje najprej protipravno v okviru gospodarskega oziroma korporacijskega prava, tej protipravnosti pa je treba dodati poostren subjektivni element, torej naklep. To razmerje, ki poenostavljeno pove, da ne more biti nekaj kazenskopravno prepovedano, kar je civilnopravno dopustno, je teorija in tudi sodna praksa pripoznala z oceno, da je to kaznivo dejanje tiha napotitvena norma, ki zahteva, da se protipravnost dejanja presoja po civilnopravnih pravilih, večinoma po korporacijskem standardu vestnega in poštenega gospodarstvenika (263. člen ZGD-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Dodeljevanje zadev

Toni Tovornik, 10.2.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 5/2017Pretekli teden je odvetnik Radovan Cerjak javno opozoril, da se na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani zadeve v triažni pisarni dodeljujejo na netransparenten način, kar naj bi omogočalo manipulacije postopka. Na sodišču so očitke zanikali in zatrdili, da zadeve dodeljujejo v skladu s Sodnim redom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Možnost in priložnost za vse diplomante Pravne fakultete v Ljubljani

dr. Rajko Pirnat, 10.2.2017

Društva, javni shodi, prireditve

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 5/2017"Ne jemljimo tega društva kot formalnost, nadlego ali moro, temveč kot možnost in priliko, ki ji lahko skupaj damo za vse koristno vsebino," je na občnem zboru društva Klub alumni PF, ki je bil 24. januarja na PF Univerze v Ljubljani, neposredno po izvolitvi povedal novi predsednik, sicer profesor na fakulteti, dr. Janez Kranjc. V svojem prvem "predsedniškem nagovoru" je povedal, da vidi glavni cilj društva v povezovanju članov na družabni in strokovni ravni. Na družabni ravni bosta pod okriljem kluba organizirana denimo kulturni večer in koncert članov, predsednik pa si bo poleg tega prizadeval, da bi na začetku poletja organizirali tudi sproščeno druženje v naravi v obliki piknika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Otvoritev sodnega leta 2017 - med priložnostmi in tveganji

mag. Nina Betetto, 10.2.2017

Sodišča

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 5/2017Z otvoritvijo sodnega leta slovensko sodstvo na kratko predstavi stanje v sodstvu v preteklem letu in zlasti določi cilje za tekoče. Zavedajoč se, da mora biti prizadevanje za doseganje strateškega cilja - poštenega in učinkovitega postopka - usmerjeno, Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi ob otvoritvi določi ključne prioritete pri upravljanju s sodnimi postopki in ukrepe za njihovo izvajanje. Temelj sodne oblasti je sodnik in njegova odločitev, zato ukrepi sodne uprave niso namenjeni samim sebi, temveč podpori sojenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Rule 41 (pravilo 41)

Primož Križnar, 10.2.2017

Človekove pravice, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 5/2017"Execute rule 66!" in večina jedijev v Galaktični republiki je zaradi izdaje padla pod streli vojakov, ki so jim poveljevali. No, Rule 41 novih usmrtitev oseb v izmišljenem in resničnem svetu ne prinaša, a vseeno simbolizira smrt - tokrat za anonimnost in komunikacijsko zasebnost kar na globalni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Aktualna vprašanja osebnega stečaja

Dida Volk, 4.2.2016

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 5/2016Postopek osebnega stečaja je bil pri nas uveden z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in se uporablja od 1. oktobra 2008 dalje. Pomenil je novost v naši ureditvi postopkov zaradi insolventnosti, saj prej veljavni Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) iz leta 1993 tega postopka ni poznal. Od uveljavitve postopka osebnega stečaja pa vse do danes je bilo začetih več kot enajst tisoč postopkov osebnega stečaja, največjo "priljubljenost" pa je ta postopek dosegel v preteklih dveh letih, saj predlagatelju - dolžniku ni treba založiti predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Iz javno dostopnih podatkov AJPES-a je razvidno, da je bilo od 1. januarja 2014 do konca leta 2015 začetih kar 8.277 postopkov osebnega stečaja. Ob tolikšnem številu se zato pojavljajo številna vprašanja, povezana z nekaterimi instituti postopka osebnega stečaja, kot tudi vprašanja upnikov s terjatvami do dolžnikov v postopku osebnega stečaja. Posebno poglavje pa so zlorabe (procesnih) pravic dolžnikov - predlagateljev osebnega stečaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Nasilje v družini

Irena Vovk, 4.2.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Irena Vovk, Pravna praksa, 5/2016Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pripravili novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND-A), ki bo v javni razpravi do 1. marca. V pripravo so vključili vsa ministrstva, ki se pri delu srečujejo z nasiljem v družini, predstavnike sodstva, centrov za socialno delo ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Kaj se lahko naučimo iz referenduma o noveli ZZZDR?

dr. Janez Pogorelec, 4.2.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 5/2016Referendum o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D) je mimo in spet smo se Slovenci, pod pretvezo, da gre za otroke, pa pod pretvezo, da gre za človekove pravice, in še kakšno, na hrbtih istospolnih sprli o povsem simbolno ideoloških vprašanjih o tem, kakšna naj bo Slovenija, malo bolj "avantgardna" ali malo bolj konservativna. To slednje se je za malo podalpsko državico sicer zdelo primerneje tudi piscu teh vrstic. Po nekaj tednih od zavrnitve zakona na referendumu so se (upam) strasti že toliko umirile, da se lahko sine ira et studio vprašamo, kaj se mi vsi lahko iz tega referenduma naučimo in kako bi lahko v prihodnje taka vprašanja reševali bolj konstruktivno in pragmatično, kako bi družbena in ideološka nasprotja mirili in jih usmerjali v rešitve in ne razpihovali in povečevali nestrpnosti med nami. Kot bomo videli, pa vse kaže, da bo k temu močno pripomogla tudi v letu 2013 spremenjena ustavna ureditev zakonodajnega referenduma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Hišna preiskava pri odvetniku, zaseg listin in predmetov ter preiskava elektronskih naprav posegajo v odvetniško zasebnost

Avtor ni naveden, 4.2.2016

Odvetništvo in notariat

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5/2016Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu sta v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora protiustavnost iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljene protiustavnosti se hišna preiskava odvetniške pisarne, preiskava elektronskih naprav ter zaseg predmetov, listin in naprav odvetnika dovoljujejo in opravljajo na način, določen v 60. do 63. točki obrazložitve te odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Kazensko pravosodje v objektivu kamer

Miha Hafner, 4.2.2016

Sodišča

Miha Hafner, Pravna praksa, 5/2016V zadnjem času vse več držav predvsem v anglo-ameriških pravnih sistemih sistematično uvaja video snemanje kazenskih obravnav na nekaterih sodiščih ali pa spreminja zakonodajo, ki dovoljuje snemanje kazenskih procesov nasploh. O posledicah takih praks so spregovorili udeleženci simpozija, ki je potekal 21. januarja v Bristolu v Veliki Britaniji kot plod skupnega raziskovalnega projekta štirih angleških univerz.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Elektronski naslov - psevdonim kot osebni podatek

Irena Vovk, 4.2.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 5/2016Ali je elektronski naslov, ki vsebuje psevdonim (na primer lepa.lunaŽmail.com), osebni podatek?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

ZPos je dovolj jasen

dr. Ljubo Bavcon, 5.2.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 5/2015Deveti člen Zakona o poslancih (ZPos) bi lahko bil nekoliko bolj decidirano jasen; da sploh ni razumljiv - kot trdi mag. Matevž Krivic v svojem odzivu na moj prispevek -, pa ne drži. V tretji alineji prvega odstavka jasno pove, da poslancu mandat preneha, če je obsojen na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Uporaba vozila pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti

Jernej Veberič, 5.2.2015

Obligacije

Jernej Veberič, Pravna praksa, 5/2015Sodba Sodišča Evropske unije v zadevi Vnuk proti Zavarovalnici Triglav, d. d. (C-162/13) z dne 4. septembra 2014 je zbudila veliko zanimanje v strokovni javnosti. Tudi mediji so o njej obširno poročali, podobno kot poročajo vselej, kadar neka evropska ustanova sprejme odločitev, ki se nanaša izrecno in izključno na Slovenijo. Menim, da sodba ne prinaša veliko novega, je pa dobrodošla, ker obuja širšo razpravo o tem, kateri primeri so kriti z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti. So to le klasične prometne nesreče na javnih cestah ali tudi druge vrste škod, ki jih povzročajo zavarovana motorna vozila? Je s tem zavarovanjem krita sleherna škoda, ki jo lahko povzroči vozilo, četudi nima nobene zveze z delovanjem v prometu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Združitev družine - med restriktivnostjo državnih politik in pravico do varstva družinskega življenja

dr. Neža Kogovšek Šalamon, 5.2.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 5/2015Ustavno sodišče je Zakon o mednarodni zaščiti razglasilo za neskladen z Ustavo, saj zgolj taksativno našteva družinske člane, za katere je mogoče uveljavljati združitev družine, vse druge življenjske skupnosti pa je izključil. Po dobrem letu dni in tretjič doslej je Ustavno sodišče izdalo odločitev, ki gre v prid imetnikom mednarodne zaščite.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Šibke točke obsojenčevega poslanskega mandata

dr. Dragan Petrovec, 5.2.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 5/2015Kolega Krivic poziva h komentiranju pisanja prof. Bavcona in svojega odgovora njemu. Pri tem omenja odgovornost, pogum in znanje vseh, ki se ne oglašajo, pa bi bilo prav, da bi se. Verjamem, da me ne šteje mednje, saj sva nekaj časa tudi midva polemizirala. Kar se mi je zdelo pomembno, sem po drobcih v dnevnem tisku že doslej sporočal, ob tej priložnosti pa naj naredim povzetek še za Pravno prakso in dodam kratek komentar novejših odločitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Nekatere ustavnopravne dileme glede postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora

Ščernjavič Iztok, Hudej Nika, 5.2.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Iztok Ščernjavič, Nika Hudej, Pravna praksa, 5/2015V postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora država nastopa kot oblastveni organ, torej kot izrazito močnejša stranka. Izhodiščno neravnovesje strank se najbolj kaže prav v možnosti, da država v pravdi za odvzem premoženja zoper posameznika uporabi informacije in dokaze, ki jih je pridobila kot oblastni organ v okviru finančne preiskave. Zakonodajalec bi ob takem izhodišču moral položaj strank uravnotežiti. Storil pa je ravno nasprotno. Kot bo prikazano v prispevku, je zakonodajalec položaj posameznika še dodatno otežil. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) pa je sporen tudi z vidika 2. člena Ustave. Ni namreč mogoče spregledati, da so pogoji za izvedbo finančne preiskave opredeljeni na način, ki omogoča čim več finančnih preiskav, čeprav neupravičenih, in povečuje verjetnost, da bo predmet postopka odvzema premoženja tudi premoženje, ki je vsaj delno zakonitega izvora. Tak pristop pa ob dejstvu, da ni sodnega nadzora nad zakonitostjo izvedbe finančne preiskave, omogoča številne zlorabe, ki se jim ni mogoče izogniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Kdo je tu sporen

dr. Vesna Bergant Rakočević, 5.2.2015

Sodišča

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 5/2015Pred kratkim je Državni zbor soglasno zavrnil izvolitev kandidatke dr. Anite Dolinšek na mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Celju, ki jo je za to predlagal Sodni svet. Glede na to, kaj je bilo o njeni kandidaturi izrečenega na komisiji Državnega zbora, to sicer niti ni bilo presenetljivo, zato pa nič manj nesprejemljivo, pravzaprav nezaslišano.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 9 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 5

Leto objave

2018(8) 2017(5) 2016(6) 2015(11)
2014(6) 2013(4) 2012(10) 2011(12)
2010(8) 2009(7) 2008(7) 2007(12)
2006(5) 2005(9) 2004(8) 2003(7)
2002(6) 2001(9) 2000(2) 1999(7)
1998(10) 1997(17) 1996(5) 1995(11)
1994(11) 1991(7)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H IJ K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov