O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 148)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Krediti v švicarskih frankih po ustalitvi sodne prakse pred Vrhovnim sodiščem

dr. Jorg Sladič, 19.12.2019

Obligacije, TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 49-50/2019Zdelo se je, da je problematika kreditov v švicarskih frankih v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS v Sloveniji dokončno razrešena, a se sodna praksa še naprej ukvarja s tem vprašanjem. Zakaj? Avstrijski teoretiki so jasno zapisali, da gre za omejitve pri razdelitvi omejenih virov dobrin, ki ne temeljijo na prepričanjih, ampak na naravi stvari. Zato se pojavljajo hudi - tudi ideološki - konflikti glede razdelitve. V drugi polovici leta 2018 in v prvi polovici leta 2019 je Višje sodišče v Ljubljani odločalo v več zadevah in zavzelo zanimiva stališča glede pojasnilne dolžnosti banke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Prenos avtorskih pravic izvajalca na nacionalni arhiv brez izrecnega dovoljenja njegovih pravnih naslednikov

Zoran Skubic, 19.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2019Kolizija med avtorskim pravom, ki ščiti (tudi) materialne pravice ustvarjalcev in omejeno tudi njihovih pravnih naslednikov, ter pravico javnosti, da ima po določenem času dostop do njihovih del kot (arhivskega) javnega dobra, je stara skoraj toliko kot varstvo avtorske pravice. Kultura pač stane, in če ustvarjalcem a priori ne omogoča vsaj določene materialne koristi, marsikateri avtor ne bi ustvarjal oziroma bi ustvarjal dosti manj. Kar zadeva navezne pravice ustvarjalčevih pravnih naslednikov, pa so te v predmetnem okviru ožje, a vseeno ne neupoštevne. Tehtanje njihovih pravic je v primeru kolizije s pravico do dostopa do avtorskega dela v arhivske namene precej težje, kar je nedavno tega ugotovilo tudi Sodišče (EU). V obravnavi je imelo na videz precej enostavno vprašanje: Ali je v skladu z Direktivo 2001/29 nacionalna ureditev, ki določa domnevo, da je izvajalec določenega dela javni (arhivski) ustanovi, ki ji je bila dodeljena naloga ohranjanja avdiovizualnih posnetkov, dovolil, da ta objavi in po potrebi izkorišča to delo na podlagi domnevanega prenosa njegovih avtorskih pravic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Odločitev privolitveno sposobnega otroka za hormonsko zdravljenje

Felc Brina, Razdevšek Karmen, 19.12.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Brina Felc, Karmen Razdevšek, Pravna praksa, 49-50/2019Resničen je pri nas primer otroka, starejšega od 15 let, v katerem je eden od staršev nasprotoval pretehtani odločitvi otroka za zdravljenje s hormonsko terapijo zaradi spolne disforije. Ni edini, saj število otrok z motnjo spolne identitete narašča tako po svetu kot pri nas. Konzilij za osebe s spolno disforijo je ugotovil, da omenjeni otrok izpolnjuje vse pogoje za tako zdravljenje. Vendar pa je pred pričetkom zdravljenja - četudi so lečeči zdravniki jasno izrazili, da je otrok sposoben odločati o sebi in o konkretnem zdravljenju glede na svojo intelektualno zrelost, stanje in starost ter da je takšno zdravljenje v njegovo največjo korist - zahteval soglasje obeh staršev. Zato sta otrok in drugi starš vložila ustrezen zahtevek na sodišče. Ali je takšno ravnanje res v otrokovo največjo korist (kar je glavno in mednarodno priznano vodilo pri vseh dejavnostih, nanašajočih se na otroka) ali pa le povečuje stisko mladostnika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Reivindikacijska tožba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - "avtonomna cona" - določljivost subjekta, na katerega se ukrep nanaša

Avtor ni naveden, 19.12.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2019Revidentka nasprotuje stališču, da tožene stranke ni mogoče zavezati k vračilu spornih nepremičnin prostih vseh oseb. A v okoliščinah konkretnega primera je tak zaključek na mestu. Nepremičnine, ki so predmet izročitve po obsodilnem delu sodb nižjih sodišč, uporabljajo številne, medsebojno nepovezane in celo neznane osebe. Krog njenih uporabnikov je odprt, saj je bil daljše časovno obdobje uporabnik lahko postal vsak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Odsotnost roka za pravnomočno končanje postopka nove razsoje

Avtor ni naveden, 19.12.2019

Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2019Načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave posamezniku zagotavlja, da ima država na razpolago omejen čas, v katerem lahko zaradi očitka storjenega prekrška posega v njegove pravice. Rok mora jasno in določno opredeliti zakon. Ker Zakon o prekrških ne določa roka, ki bi trajanje postopka nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne odločbe o prekršku časovno omejil, je v neskladju z 2. členom Ustave. Sodišče je odstopilo od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča glede teka roka za absolutno zastaranje po razveljavitvi pravnomočne sodbe in odstopa ni obrazložilo, s čimer je samovoljno odstopilo od ustaljene sodne prakse, ki krši pravico iz 22. člena Ustave. Ker si pritožnik kljub ugotovljeni kršitvi pravice iz 22. člena Ustave ne bi mogel izboljšati pravnega položaja, Ustavno sodišče izpodbijane sodbe ni razveljavilo, temveč se je omejilo na ugotovitev kršitve pravice v obrazložitvi svoje odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Delitev skupnega premoženja zakoncev v primeru osebnega stečaja zakonca

Kristijan Anton Kontarščak, 19.12.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Anton-Kontarščak, Pravna praksa, 49-50/2019Pred časom je bil na izobraževanju upraviteljev predstavljen naslednji resničen primer: žena je bila v postopku osebnega stečaja, njen mož pa je bil vpisan v zemljiško knjigo kot edini lastnik nepremičnine, ki je bila pridobljena z delom v času zakonske zveze. Mož ni prijavil izločitvene pravice, vendar mu je upravitelj priznal izločitveno pravico na eno polovico omenjene nepremičnine. Mnenje upraviteljev, ki so razpravljali o tem primeru, je, da je bilo takšno postopanje upravitelja napačno. V tem prispevku bom prikazal novo ureditev razdelitve skupnega premoženja v okviru postopka osebnega stečaja iz 83. člena Družinskega zakonika (DZ), s tem pa tudi odgovor glede pravilnosti postopanja upravitelja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Ovire za uveljavitev mediacije v Sloveniji in EU

Katja Modic, 19.12.2019

Civilni sodni postopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katja Modic, Pravna praksa, 49-50/2019V Ljubljani je 6. in 7. novembra 2019 potekala konferenca o promociji mediacije z naslovom Ovire za uveljavitev mediacije v Sloveniji in EU. Dogodek sta organizirali Ministrstvo za pravosodje in Društvo mediatorjev Slovenije, delno pa ga je financiral Evropski socialni sklad v okviru operacije Učinkovito pravosodje. Na predavanjih, okroglih mizah in delavnicah so sodelovali priznani slovenski in tuji strokovnjaki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Ni enotnosti o ukinitvi zastaralnih rokov za spolne delikte

Urša Ravnikar Šurk, 19.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 49-50/2019V razpravi o spremembah Kazenskega zakonika je v Državnem zboru prihajalo do razhajanj glede ukinitve zastaralnih rokov za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki so jo predlagali poslanci NSi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Oblastna omejitev višine tržnih najemnin ni v neskladju z nemško ustavo

Zoran Skubic, 19.12.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2019Novembra se je končala javna razprava o osnutku Stanovanjskega zakona (SZ-2). Največ odzivov javnosti je zagotovo doživela predlagana ukinitev neprofitne najemnine. Na njeno mesto naj bi stopila stroškovna najemnina, tj. najemnina, ki se bo vsako leto na novo izračunavala na podlagi stroškovne vrednosti stanovanja in letne stopnje najemnine. Malce manj odmeva pa je doživela omejitev višine (višanja) tržnih najemnin, ki je po enem letu ne bo možno višati za več kot 10 odstotkov, v treh letih pa ne več kot za 15 odstotkov. Tovrstna omejitev glede višanja najemnine naj bi veljala tudi v primerih zaporednih najemov za določen čas. Nekateri so tej spremembi a prori nasprotovali, češ da gre za nedopusten in neustaven poseg tako v lastninsko pravico kot tudi (pogodbeno) svobodo urejanja medsebojnih obligacijskih razmerij. Toda ali bi bila vseeno pravno dopustna še bolj skrajna oblastna omejitev višine najemnin? Prav to je vprašanje, na katero je nedavno tega odgovorilo nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht; BVerfG), in sicer - pritrdilno ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Znanost naj služi iskanju resnice, in ne zavajanju

Rigler Tristan, Čoderl Dobnik Sana, 19.12.2019

Sodišča

dr. Tristan Rigler, dr. Sana Čoderl Dobnik, Pravna praksa, 49-50/2019S prispevkom odgovarjava na trditve, ki jih je v članku z naslovom Zavaja mednarodna znanstvena skupnost ali skupina izvedencev? zapisal dr. Igor Areh, izredni profesor za psihologijo na FVV Univerze v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Pogledi na neodvisnost in nepristranskost slovenskega sodstva

Patricij Maček, 19.12.2019

Sodišča

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2019"Tisti sodniki, ki so sposobni, lahko izpeljejo tudi najzapletenejše primere gospodarske kriminalitete v normalnem času; tisti, ki niso sposobni, pa potem ponavadi krivijo odvetnike," je bil jasen odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar na okrogli mizi o neodvisnosti in nepristranosti sodstva, ki je potekala 28. novembra 2019 v ljubljanskem Hotelu Slon. Okroglo mizo, ki jo je organizirala Odvetniška zbornica Slovenije, je moderiral odvetnik in odgovorni urednik revije Odvetnik Andrej Razdrih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Neupravičena pridobitev - plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe - odškodnina za nepremoženjsko škodo - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti

Avtor ni naveden, 20.12.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2018Tako v primeru iz prvega kot tretjega odstavka 190. člena OZ pride v poštev uporaba 195. člena OZ, ki preprečuje vrnitveni zahtevek v primeru neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Potrošniški krediti v švicarskih frankih: kako izboljšati zakonodajo

dr. Jorg Sladič, 20.12.2018

Civilni sodni postopki

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 49-50/2018Zgodbe o kreditih v švicarskih frankih (CHF) dobivajo epiloge pred najvišjimi sodišči. Slovenska teorija jih je že komentirala, deloma na podlagi predpostavk, ki kažejo slovensko tradicijo instrumentalnega pojmovanja prava. Namen tega prispevka ni analiza sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 195/2018, temveč: (1) predlog noveliranja ZIZ, ki naj uvede nov impugnacijski ugovor indeksne klavzule, ter (2) predlog ponovne uvedbe določbe, ki po vsebini ustreza modificiranemu 395. členu ZOR/77. Tu ne gre za vprašanja dovoljenosti dolgov v tuji valuti, saj navsezadnje monetarna unija v EU in prost pretok kapitala predpostavljata pravni promet - torej pogodbe - z dolgovi v tuji valuti, ampak za možnost dolžnika, da plača dolg v tuji valuti v domačem denarju oz. pravico potrošnika do plačila dolga v tuji valuti v nacionalnih plačilnih sredstvih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Podatki o življenjskih stroških ob pridobivanju kredita

Sonja Strle, 20.12.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, TRGOVINA

Sonja Strle, Pravna praksa, 49-50/2018Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede upravičenosti banke do zbiranja podatkov o življenjskih stroških potencialnega kreditojemalca kot pogoj za pridobitev kredita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Ti odločaš o osebnih podatkih

Patricij Maček, 20.12.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2018V okviru evropskega projekta RAPiD.Si, ki je namenjen ozaveščanju majhnih in srednje velikih podjetij o reformi prava varstva osebnih podatkov ter izobraževanju posameznikov glede uveljavljanja njihovih pravic, je bila vzpostavljena nova spletna stran Ti odločaš o osebnih podatkih. Predstavlja vodič po pravicah posameznikov s področja varstva osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Okusa živila (še) ni mogoče zavarovati z avtorsko pravico

Zoran Skubic, 20.12.2018

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2018De gustibus non est disputandum. O okusih se (pač) ne prepira. Ta starodavni rek naj bi veljal tudi za pravo kot znanost in obrt. Okus, zlasti kadar je govora o hrani, je namreč izjemno intimno, pogosto precej čustveno obarvano doživetje, ki je praviloma pridržano zgolj in samo posamezniku, ki ga v danem trenutku doživlja. Zato se tovrstna senzacija upira abstrakciji in objektivizaciji, saj je preprosto preveč subjektivna in individualna. Vseeno pa se v (pravo)sodni praksi srečamo tudi s primeri, ko te pregovorne prepovedi preprosto ne moremo spoštovati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Dosmrtni zapor in primerjava držav EU

Klančnik Dora, Šepec Miha, 20.12.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Dora Klančnik, dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 49-50/2018Vlada je pred kratkim predlagala novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), Uradni list pa bo izdal obsežen, več kot 1000-stranski znanstveni komentar Kazenskega zakonika, ki bo razkril številne dileme, nepravilnosti in anomalije našega Kazenskega zakonika (KZ-1). Nesporno se bo zakonodajalec moral odzvati na polemike, na katere opozarjajo avtorji komentarja, ob morebitni noveli KZ-1F pa se bo zakonodajalec zagotovo ponovno dotaknil nadvse perečega vprašanja uzakonitve dosmrtnega zapora - sankcije, ki jo je Slovenija uvedla leta 2008 s prihodom KZ-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Z novim Družinskim zakonikom več dela sodiščem

Urša Ravnikar Šurk, 20.12.2018

Sodišča, Zakonska zveza in družinska razmerja

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 49-50/2018Aprila 2019 bo začel veljati Družinski zakonik, ki daje velik poudarek zaščiti otrokovih koristi. Pristojnost odločanja o ukrepih za varstvo otrok bo z novim zakonikom prešla na okrožna sodišča. Posledično bodo v veliki meri razbremenjeni centri za socialno delo. Sodišča bodo odločala o začasnih odredbah, ukrepih trajnejšega značaja, skupni vzgoji in varstvu otrok, centri za socialno delo pa bodo odločali o nujnih ukrepih. Po zbranih podatkih Ministrstva za delo se na družinskem področju letno obravnava približno 250 novih zadev. Ob takšni številki je Vrhovno sodišče RS izrazilo skrb, saj pričakuje povečano število zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Spremembe ZKP in smisel tristopenjskega sojenja

Simona Skorpik, 20.12.2018

Kazenski postopek

Simona Skorpik, Pravna praksa, 49-50/2018Kakšne bi bile posledice, če bi predlagani spremenjeni prvi odstavek 380. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pritožbenemu sodišču nalagal, da sámo opravi obravnavo, če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ponoviti že prej izvedene dokaze ali izvesti nove dokaze, in bi smelo zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo le, če o zadevi ne bi moglo odločiti sámo, ker bi za to obstajali upravičeni pravni ali dejanski razlogi, ki bi jih moralo sodišče druge stopnje posebej obrazložiti? Taka novela ne bi prinesla pospešitve kazenskih postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Premoženjsko zavarovanje - ničnost poravnave - zmota - obseg škode - čezmerno prikrajšanje

Avtor ni naveden, 21.12.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017V primerih, ko se zmota nanaša na okoliščine, ki so jih stranke imele za negotove ali sporne že takrat, ko so sklepale poravnavo, zmote v smislu ničnosti po 1058. členu OZ ni mogoče uveljavljati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - zadržanje zastaranja zaradi nepremagljivih ovir

Avtor ni naveden, 21.12.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017Zmotno je stališče, da v času od izbrisa družbe do začetka stečaja nad pozneje najdenim premoženjem (vselej) obstajajo nepremagljive ovire, ki zadržujejo tek zastaralnega roka. Upnik, ki ve za premoženje izbrisane osebe, mora namreč v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika (6. člen OZ) predlagati začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, da njegova terjatev ne bi zastarala
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Izbrisane obsodbe v osebnem spisu obsojenca

Avtor ni naveden, 21.12.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017Pobudnik naj bi bil nameščen na zaprti oddelek zavoda za prestajanje kazni (zavod) le zaradi svoje preteklosti. V njegovem osebnem spisu se je poleg pravnomočne sodbe iz leta 2016, na podlagi katere prestaja zaporno kazen, nahajal izpisek iz kazenske evidence iz leta 2013, iz katerega izhaja, da je bil v preteklosti trikrat pogojno obsojen. V skladu s potrdilom Ministrstva za pravosodje iz februarja 2016 pobudnik ni zabeležen v kazenski evidenci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Korist otroka, korist roditelja ali korist postopka?

Burkelc Frida, Felc Brina, 21.12.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

Frida Burkelc, mag. Brina Felc, Pravna praksa, 49-50/2017"Po pomenu in potrebi, da se korist otroka upošteva in zagotavlja v vseh razmerjih in situacijah, v katerih je otrok udeležen, sodi obravnavanje koristi otroka na začetek slehernega razmišljanja o pravnem položaju otroka." Ta misel bi morala biti delovni kompas vseh, ki odločajo o katerihkoli vprašanjih, ki zadevajo mladoletne otroke. Tudi takrat, ko se pojavi situacija, ki sicer v očeh pravnega formalista ni zapletena, je pa na drugi strani opredeljena s kompleksno življenjsko noto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Enotna ureditev upravljanja večlastniških nepremičnin

Boštjan Udovič, 21.12.2017

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Lastnina in druge stvarne pravice

Boštjan Udovič, Pravna praksa, 49-50/2017V prvem prispevku na temo upravljanja stavb v etažni lastnini sem ponudil splošen pregled trenutnega stanja in navedel težave, s katerimi se etažni lastniki in upravniki soočajo pri upravljanju nepremičnin, posamezna vprašanja pa bom sedaj nekoliko bolj podrobno analiziral v sklopu nekaj tematsko zaokroženih člankov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Družinski zakonik - spremembe, ki začnejo veljati pred njegovo uporabo, in tiste, ki že veljajo

dr. Nana Weber, 21.12.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 49-50/2017Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih iz leta 1976 (ZZZDR) je bil doslej le trikrat obsežneje noveliran, v letih 1989, 2001 (ZZZDR-B) in 2004 (ZZZDR-C). Družinski zakonik (DZ) je bil v Državnem zboru RS sicer sprejet 16. junija 2011, vendar pa na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki je potekal dne 25. marca 2012, ni dosegel zadostne podpore, zato ni stopil v veljavo. Dne 21. marca 2017 je Državni zbor RS sprejel nov DZ. Podlaga za pripravo DZ je bilo besedilo, sprejeto v Državnem zboru RS dne 16. junija 2011, pri čemer so bili v besedilo vneseni nekateri popravki in spremembe, vendar pa DZ ni uredil prej predvidenega področja skupnosti dveh partnerjev istega spola in prepovedi telesnega kaznovanja, ki bo predmet urejanja v drugem zakonu. DZ velja od 15. aprila 2017, uporabljal pa se bo od 15. aprila 2019.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 49-50

Leto objave

2019(11) 2018(8) 2017(10) 2016(10)
2015(11) 2014(8) 2013(7) 2012(8)
2011(12) 2010(15) 2009(10) 2008(10)
2007(8) 2006(10) 2005(10)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov