O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

(Ne)pravičnost sojenja na področju avtorski sorodnih pravic

Borut Bernik Bogataj, 24.5.2018

Intelektualna lastnina

Borut Bernik-Bogataj, Pravna praksa, 20-21/2018Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) v prvem odstavku 6. člena med drugim zagotavlja tudi pravično sojenje, ki pa ga (vsaj) imetniki avtorski sorodnih pravic na fonogramih pri nas že nekaj let niso deležni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Obseg vezanosti v pravdi na obsodilno kazensko sodbo v povezavi s posebno hudo telesno poškodbo s smrtnim izidom

Tadej Škrube, 24.5.2018

Civilni sodni postopki

Tadej Škrube, Pravna praksa, 20-21/2018Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 14. členu določa, da kadar tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Odškodnina za premoženjsko škodo zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka vojaku na mednarodni misiji - davki in prispevki

Avtor ni naveden, 24.5.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2018Tožena stranka ni izpolnila obveznosti, da tožniku zagotovi ustrezen tedenski počitek. Na ta način je opravil toliko dni več dela, zaradi te kršitve pa je bil ob plači, kakor je bila pač določena, prikrajšan tudi na premoženjskem področju. Če je delavec upravičen do plačila v pavšalnem znesku, kadar mu je tedenski počitek zagotovljen, je v nasprotnem primeru (ko je dejansko opravil več dela, kot je bilo predvideno, prav v času ko bi moral vsak teden en dan počivati), prikrajšan in ima pravico do odškodnine za premoženjsko škodo za tiste dni, ko mu počitek ni bil zagotovljen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pravica do analize DNK v postopku ugotavljanja očetovstva

Harb Ana, Samardžić Marko, 24.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

Ana Harb, Marko Samardžić, Pravna praksa, 20-21/2018V prispevku obravnavava položaj moškega, ki meni, da je oče določenega mladoletnega otroka. Ker v to ni prepričan, bi rad očetovstvo ugotovil z analizo svoje in otrokove DNK. Vprašanje, ki si ga zastavljava, je, ali in kako lahko to doseže, če se otrokova mati z izvedbo takšne analize ne strinja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pametna pogodba je iluzija

Petra Hren, 24.5.2018

Civilni sodni postopki

Petra Hren, Pravna praksa, 20-21/2018Današnji čas zahteva digitalno pismenost posameznika, postopku informatizacije pa se postopoma, a obotavljajoče prilagaja tudi pravo. Pametne pogodbe in uporaba tehnologije blockchain se širijo na vse več različnih področij, kot so bančništvo, zavarovalništvo in sodstvo. S tem pa se odpirajo nova vprašanja, na katera bo treba odgovoriti. Kdo bo odgovoren v primeru napak v pametni pogodbi ali napak pri programiranju? Je to programer, pravnik ali oba? Ali pa je to tveganje strank? Kako zaradi anonimizacije preveriti identiteto druge stranke in njeno poslovno sposobnost? Kako izpolnjevati obličnostne zahteve? Vse to je bilo predmet okrogle mize, ki se je odvijala v okviru XVI. Dnevov civilnega in gospodarskega prava, ki jih je 19. in 20. aprila 2018 organiziral Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Tehnologija blockchain, ki temelji na veriženju podatkovnih blokov, omogoča transparentnost pri poslovanju, vendar pa ima tudi številne pasti in za njeno uporabo v pravu bi bilo treba natančno urediti in prilagoditi problemske sklope, ki se pri tem pojavljajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Leta 2017 rešenih 892.000 zadev

Urša Ravnikar Šurk, 24.5.2018

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 20-21/2018V letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč je bil poudarjen velik napredek pri reševanju sodnih primerov, predstavljeni pa so bili tudi predlogi za boljše sodstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Razumevanje in vrednotenje trajnega sodniškega mandata

Patricij Maček, 24.5.2018

Sodišča

Patricij Maček, Pravna praksa, 20-21/2018Namen prispevka je čim bolje prikazati idealna dela splošne in zlasti profesionalne pravne kulture na primeru trajnega sodniškega mandata. Glede primernosti slednjega pravna stroka ni enotna, saj ga nekateri vrednotijo kot potuho, drugi pa kot pravno vrednoto. Ne glede na tovrstne različne poglede namen trajne sodniške funkcije, to je neodvisnost sodnikov, ni sporen. Pravna kultura o trajnem sodniškem mandatu je izjemno pomembna, saj so od razumevanja in vrednotenja trenutne pravne ureditve trajnega sodniškega mandata ter predlogov njenih sprememb odvisne morebitne ustavne in zakonske spremembe ureditve trajne sodniške službe, kar lahko vpliva tudi na neodvisnost sodstva, ki pa je eno ključnih ustavnih načel in temeljna človekova pravica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Nova evropska uredba - 25. maja 2018 ne bo konec sveta

Mojca Prelesnik, 24.5.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20-21/2018Splošna uredba o varstvu podatkov je tu in zadnje tedne se zdi, kot da se z njo na novo rojeva varstvo osebnih podatkov, predvsem tudi kot nova tržna niša. Nedvomno gre za prelomnico, vendar ne gre pozabiti, da varstvo osebnih podatkov v Sloveniji poznamo že več kot 25 let. Zato razlogov za paniko ni. Kdor je zadnjih 10 let dosledno izvajal Zakon o varstvu osebnih podatkov, se je tudi novi uredbi v veliki meri že prilagodil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Policisti in obdelava osebnih podatkov

Matej Vošner, 24.5.2018

Sodišča

Matej Vošner, Pravna praksa, 20-21/2018Policist si je ob pregledu motornega vozila voznikove osebne podatke izpisal v svojo beležko, nato pa naj bi jih zavedel v poročilo o opravljenem delu, ki ga odloži v zbirko delovnih nalog policistov, ki pa naj bi bila vidna vsem zaposlenim na policijski postaji - tako policistom kot oskrbnikom in čistilkam. Ali je ravnanje policista v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pravica do prenosa po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov - kaj, kako, čemu?

Helena Uršič, 24.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Helena Uršič, Pravna praksa, 20-21/2018Področje pravnega varstva osebnih podatkov v zadnjem času doživlja preporod. S 25. majem se bo začela uporabljati nova uredba Evropske unije (EU), ki prinaša nekaj korenitih sprememb dosedanjega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pogodba o opremljanju po novem Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-2)

Žiga Rejc, 24.5.2018

Obligacije

Žiga Rejc, Pravna praksa, 20-21/2018Določbe Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), ki je do sedaj urejal sklepanje pogodb o opremljanju, se bodo uporabljale še do 31. maja 2018. S 1. junijem 2018 pa jih bodo (tudi) v tem delu nadomestile nove določbe Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), ki glede na dosedanjo ureditev pogodbe o opremljanju prinaša nekatere bistvene spremembe. Tako kot to izhaja iz 71. v zvezi s 77. členom ZPNačrt, tudi ZUreP-2 v 148. v zvezi s 156. členom izhodiščno popolnoma enako določa, da gradnjo komunalne opreme, kot jo po novem definira prvi odstavek 148. člena ZUreP-2 (za namen tega prispevka posplošeno komunalna oprema), po zakonu zagotavlja občina, ki je posledično upravičena do delne odmene za stroške gradnje v obliki plačila komunalnega prispevka s strani zavezanca, kot ga definira 220. člen ZUreP-2 (v nadaljevanju za namen tega prispevka posplošeno investitor).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Svoboda izražanja v postfaktični družbi

dr. Andraž Teršek, 24.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 20-21/2018Urednikovo povabilo k branju nove knjige (Teršek, A. (ur.): Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi. Filozofske, teoretične in praktične refleksije. GV založba, Ljubljana 2018; več avtorjev).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Kolektivne tožbe na področju ICO-projektov: učinkovito sredstvo za odvračanje od kršitev ali nepotrebna grožnja?

Nejc Urankar, 24.5.2018

Civilni sodni postopki

Nejc Urankar, Pravna praksa, 20-21/2018Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT) v naš pravni prostor prinaša dolgo pričakovano ureditev kolektivnega uveljavljanja zahtevkov v primerih množičnih oškodovanj. S tem smo dobili institut, soroden razrednim tožbam, kot jih poznajo v ZDA in ki na področju kriptovalut že veljajo za resno grožnjo kršiteljem. Čeprav se tak način odvračanja od kršitev zdi precej učinkovit, pa bi v nedorečenem regulatornem okolju lahko privedel do številnih neželenih posledic in dodatne pravne nepredvidljivosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Izvajanje sodne oblasti v letu 2016

Toni Tovornik, 25.5.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 20-21/2017Pretekli teden je Vrhovno sodišče predstavilo Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2016, v katerem pozitivno ocenjuje lanskoletno izvajanje sodne oblasti. Nezadovoljstvo pa ostaja v zvezi z reševanjem pomembnejših zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Avtorske pravice in piratstvo v Sloveniji

mag. Sanela Štadler, 25.5.2017

Intelektualna lastnina

mag. Sanela Štadler, Pravna praksa, 20-21/2017Živimo v digitalnem svetu, v katerem uporaba spleta ter prenos in prikaz digitalnih informacij igrajo ključno vlogo v gospodarstvu. Mednarodni razvoj avtorskega prava ne dohaja hitrih inovacijskih sprememb v informacijski tehnologiji. Danes se pravna stroka in doktrina spopadata z vzpostavitvijo mednarodnega ogrodja za učinkovito preganjanje kršiteljev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti v zvezi s ponarejanjem in spletnim piratstvom. Svetovna kulturna industrija pa se spopada z izzivi digitalne revolucije. Uresničitev konvergentnega scenarija spleta, ki so ga ustvarili futurologi, je privedla do težav pri zagotavljanju spoštovanja avtorskih pravic in intelektualne lastnine v okviru dematerializirane kulturne produkcije. Porajata se vprašanji, ali smo sploh sposobni najti kreativno rešitev in ustrezna pravila za nastali problem pravic ustvarjalcev, ki jim piratstvo spodkopava možnost nadaljnjih invencij in možnosti tega, da bodo v prihodnosti v to področje sploh še usmerjene investicije, in ali bo pod temi pogoji sploh še prihajalo do novih umetniških ustvarjalnih vsebin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Posredovanje osebnih podatkov etažnega lastnika tretjim osebam

Matej Vošner, 25.5.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 20-21/2017Ali lahko upravnik bloka, s katerim pogodba o stanovanjskem upravljanju (še) ni bila sklenjena, posreduje osebne podatke etažnih lastnikov tretji osebi brez njihove privolitve?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Le slepa pega - ali kaj hujšega?

mag. Matevž Krivic, 25.5.2017

Civilni sodni postopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 20-21/2017Da se vrhovni državni tožilec mag. Andrej Ferlinc znova in znova vrača k zadevi Patria, ki je tako močno zaznamovala njegovo strokovno kariero, je povsem razumljivo. Da znova in znova skuša dokazati, da je v njej imel prav on, in ne Ustavno sodišče, prav tako - ima vso pravico, da to dokazuje. Le to je - vsaj meni - težje razumljivo, zakaj je pri tem tako očitno nekritičen do dokazov, ki jih za to ponuja. Je to le slepa pega na njegovem očesu, ki jo ima nekje najbrž vsak od nas (ko tudi očitnega preprosto ne moreš videti, ker si tako prepričan v svoj prav) - ali morda še kakšna hujša pomanjkljivost v strokovnem znanju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Notar in notarska poklicna etika

Patricij Maček, 25.5.2017

Odvetništvo in notariat

Patricij Maček, Pravna praksa, 20-21/2017V okviru izbirnega predmeta magistrskega študija Etika pravniških poklicev na PF Univerze v Ljubljani se je še tretjič in zadnjič odvilo gostujoče predavanje. Po predavanjih o sodniški in odvetniški poklicni etiki je tako 18. aprila potekalo predavanje o notarski poklicni etiki, o kateri je na povabilo dr. Aleša Novaka spregovorila notarka in predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj. Povedala je, da "naj bi bil notariat tista služba, ki pripomore k urejeni pravni državi, ki zagotavlja pravno varnost".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Avtorsko delo v delovnem pravu

mag. Suzana Pisnik, 25.5.2017

Intelektualna lastnina

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 20-21/2017Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je izražena na kakršen koli način, na primer kot članek, fotografija, slika, računalniški program, izvedensko mnenje in podobno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Nazaj v informacijsko prihodnost

mag. Mitja Podpečan, 19.5.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Mitja Podpečan, Pravna praksa, 20-21/2016Evropska komisija je januarja 2012 napovedala smeli načrt za prenovo pravil o varstvu osebnih podatkov, ki bi bila poslej v Evropski uniji unificirana in ne le harmonizirana. Evropska komisija je prepoznala, da je harmonizacija v državah članicah privedla do različnih ravni zagotavljanja varstva osebnih podatkov, to pa je po njenem mnenju slabo tako za državljane EU kot tudi gospodarske subjekte in pomeni omejitev za enotni trg. V skladu z načrtom Evropske komisije se bodo z enako - a kljub temu visoko - ravnjo varstva osebnih podatkov z vidika zahtev, ki veljajo v posameznih državah članicah, izenačili pogoji za delovanje gospodarskih subjektov na enotnem trgu ne glede na njihov sedež, državljanom pa se bo zagotovila višja raven varstva ter lažje izvrševanje pravic. Evropska komisija je načrt izpolnila. Unificirana reformirana pravila o varstvu osebnih podatkov se začnejo uporabljati 25. maja 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Evropska reforma varstva osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, 19.5.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20-21/2016Prvi del evropske reforme varstva osebnih podatkov je končan. V začetku maja so bili v Uradnem listu Evropske unije objavljeni trije akti Evropskega parlamenta in Sveta, ki bodo oblikovali status naših osebnih podatkov - Uredba (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov, Direktiva (EU) 2016/680 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter Direktiva (EU) 2016/681 o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj. Varuhi zasebnosti smo jih pogovorno poimenovali kar Splošna uredba (o varstvu osebnih podatkov), Policijska direktiva in PNR-direktiva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Zasebne naprave v službi

Irena Vovk, 19.5.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2016Prevladujoča vloga namiznih in prenosnih računalnikov v tipičnem delovnem okolju informacijske družbe se neizogibno zmanjšuje - pot si utirajo pametni telefoni, tablice in druge prenosne naprave, ki omogočajo stalno povezanost in opravljanje dela kjerkoli. Med pametnimi mobilnimi napravami pa je čedalje več takih, ki so v lasti zaposlenih, a jih ti uporabljajo tudi v službene namene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Novela ZDIJZ-E in pospešeno odpiranje podatkov javnega sektorja

Prešern Mateja, Zatler Renata, 19.5.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Mateja Prešern, mag. Renata Zatler, Pravna praksa, 20-21/2016Spremenjena Direktiva 2013/37/EU o ponovni uporabi informacij javnega sektorja sledi ciljem Digitalne agende, ene od sedmih vodilnih pobud Strategije Evropa 2020. Evropskim državljanom in podjetjem naj bi pomagala čim bolj izrabiti možnosti digitalnih tehnologij. Osnova za razvoj so podatki javnega sektorja, ki so neizkoriščen zaklad za odkrivanje novih inovativnih rešitev in reševanje družbenih izzivov. Da bi se podatki javnega sektorja odprli in tako kar najbolj ponudili tudi za pridobitni namen, je Evropska komisija, poleg spremembe Direktive 2013/37/EU, ki se po novem nanaša tudi na kulturne institucije (arhive, muzeje in knjižnice), uresničila še druge ukrepe, med katerimi je treba omeniti portale odprtih podatkov, in sicer tako na ravni EU kot tudi na ravni držav članic. V Sloveniji smo z aktivnostmi, usmerjenimi v pospešeno odpiranje podatkov, na Ministrstvu za javno upravo (MJU) začeli lani, in sicer s spremembo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E) in Festivalom odprtih podatkov, ter nadaljevali letos, z novo Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Novosti na področju oprostitev sodnih taks

Marko Samardžić, 19.5.2016

Civilni sodni postopki

Marko Samardžić, Pravna praksa, 20-21/2016Zakon o sodnih taksah (ZST-1) je začel veljati 1. oktobra 2008 in je bil od tedaj trikrat spremenjen. Na področje oprostitev sodnih taks je posegla že novela ZST-1B, o čemer sem podrobno pisal v PP, št. 45/2013. Čeprav od zadnje novele niso minila še niti tri leta, je Državni zbor 19. aprila 2016 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), ki napoveduje bistvene spremembe pri odločanju sodišč o predlogih za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Javna podjetja in zbiranje EMŠO

Irena Vovk, 19.5.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2016Ali lahko javno komunalno podjetje zahteva oziroma obdeluje EMŠO posameznega uporabnika njegovih storitev?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20-21

Leto objave

2018(13) 2017(6) 2016(10) 2015(11)
1994(6)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB CĆČDĐEFGH IJ K LM NO P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov