O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 60)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Le dva tedna sodnih počitnic

Urša Ravnikar Šurk, 28.5.2020

Sodišča

Urša Ravnikar Šurk, Pravna praksa, 20-21/2020Sodišča bodo nove zaostanke reševala s skrajšanimi sodnimi počitnicami. Te bodo letos od 1. do 15. avgusta. V času pandemije so na sodišču obravnavali le nujne zadeve, roki v nenujnih zadevah niso tekli. Ponovno delovanje sodišč v celoti je predvideno od 1. junija dalje, ko bodo začeli teči vsi sodni roki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Spremenjene okoliščine in višja sila v mednarodni trgovini

dr. Andrej Friedl, 28.5.2020

Obligacije, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 20-21/2020Tako kot v letu 2008 zaradi svetovne finančne krize so letos zaradi bolezni COVID-19 spet močno oživile razprave o pravnih sredstvih, s katerimi lahko ublažimo vpliv takšnih izrednih dogodkov na izpolnjevanje pogodbenih obvez. Na dogodke, ki bodisi izredno otežujejo izpolnitev obveze ali jo preprečujejo - v obeh primerih pa so izven poslovnih rizikov, s katerimi mora prizadeta stranka računati -, odgovarjata doktrini rebus sic stantibus in force majeure, ki s preseganjem absolutnosti načela pacta sunt servanda omogočata ponovno vzpostavitev pogodbenega ravnotežja ob upoštevanju načela enake vrednosti dajatev. Obe doktrini sta razvili pravila kot pravne standarde, ki jih je treba uporabiti v konkretnih primerih. Zaradi različnih izpeljav obeh doktrin v evropskem kontinentalnem sistemu civil law in v sistemu common law pa njihova uporaba ni mehanična, kot si predstavljajo podjetja, ki npr. ob zadnji pandemiji naprošajo gospodarske zbornice, naj jim izdajo splošno potrdilo, da gre za višjo silo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države (308. člen KZ-1) v letih 2014-2019

Avtor ni naveden, 28.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2020Število kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, ki so se v letu 2019 končala z obsodilno sodbo. Leta 2019 je Policija obravnavala 16.143 nedovoljenih prehodov zunanje schengenske meje, na podlagi mednarodnih sporazumov o vračanju oseb pa je tujim varnostnim organom vrnila 11.150 oseb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Stiki starih staršev z vnuki

Špela Peršl, 28.5.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja

Špela Peršl, Pravna praksa, 20-21/2020Zaradi slabih odnosov s hčerino družino od lanskega leta nimam nobenih stikov z vnukom, ki ima 14 let. • Ali imam kot stari starš kakšno možnost, da bi vzpostavil stike z vnukom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Ko Amazon za tretjo osebo skladišči blago, ki krši pravice iz znamke

dr. Klemen Pohar, 28.5.2020

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 20-21/2020Znamka, kot nekatere druge pravice intelektualne lastnine, daje svojemu imetniku razmeroma široko polje zaščite, ki se ne nanaša zgolj na prodajo izdelkov oziroma storitev. Pravice iz znamke tako med drugim obsegajo tudi pravico preprečiti tretjim osebam uporabo znaka s prepovedjo ponujanja blaga, označenega z znakom, njegovega dajanja na trg ali skladiščenja v te namene. Težava v zvezi s prepovedjo skladiščenja pa je, da blaga včasih ne skladišči njegov lastnik oziroma uvoznik, temveč tretje osebe, ki se ukvarjajo zgolj s shranjevanjem in odpremo blaga (ne pa tudi njegovo prodajo). Pri tem postavi vprašanje, ali lahko imetnik znamke uveljavlja svoj zahtevek tudi zoper tako osebo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

(Ne)skladnost podčlena 20.1 pravil FIDIC s slovenskim pravnim redom

Miha Hočevar, 28.5.2020

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Hočevar, Pravna praksa, 20-21/2020Uporaba avtonomnih pravnih virov je v gospodarskem pogodbenem pravu zelo razširjena, pri čemer gradbeništvo ni izjema. Pravila, ki jih razvijajo strokovne organizacije, med katerimi so med najpomembnejšimi t. i. pogodbe FIDIC, pomenijo dobrodošlo pridobitev za uspešnejše vodenje investicijskih projektov. Ker pa so takšna pravila v pogodbeno razmerje strank vnesena preko njihove pogodbene avtonomije, lahko pride do kolizije s kogentnimi predpisi merodajnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Vročanje v hišni predalčnik - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti - novinar-odgovorni urednik - poslanec - Twitter

Avtor ni naveden, 28.5.2020

Civilni sodni postopki, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2020Če naslovnik v roku iz 142. člena ZPP pisanja ne prevzame na pošti, je tega dopustno vrniti sodišču, če ga ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku, tudi, če je ta premajhen (čeprav je sicer v splošnem uporaben). Z vidika pravice do izjave pa zadošča, da je naslovnik na vrnitev konkretne pošiljke sodišču opozorjen s tipskim obvestilom za primer osebne vročitve v skladu s Pravilnikom o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku, v katerem je navedeno tudi, da bo pismo vrnjeno sodišču, ki je odredilo njegovo vročitev, če naslovnik predalčnika nima ali je ta neuporaben.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Razmejevanje pristojnosti med Upravnim sodiščem in splošnimi sodišči

Igor Vuksanović, 28.5.2020

Upravni spor, Civilni sodni postopki

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 20-21/2020Člen 1 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se glasi: "Ta zakon določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa." Zakon o sodiščih (ZS) v prvem poglavju drugega dela (glej člene 97-101) določa, da v "civilnih pravdnih" zadevah na prvi stopnji odločajo okrajna in okrožna sodišča splošne pristojnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Postopek pred Sodnim svetom je pošten, če je transparenten in če izbira temelji na objektivnih merilih

Avtor ni naveden, 28.5.2020

Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2020Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 2/2019 z dne 12. junija 2019 se zavrne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Najemnine med epidemijo: ali v Sloveniji še velja pravno pravilo paragrafa 1104 ODZ?

Zoran Skubic, 28.5.2020

Obligacije

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20-21/2020Pozornemu gledalcu nedavne 35. izredne seje Državnega zbora, kjer je bila na dnevnem redu obravnava enega od interventnih zakonov v boju z zahrbtno boleznijo COVID-19, se je bržkone v spomin vtisnila predvsem interakcija, v kateri je eden od poslancev iz vrst vladajoče koalicije izrecno poudaril avstrijsko rešitev na področju prava obligacij. Ta določa, da kadar najemnik zaradi višje sile - kamor izrecno spada tudi primer izbruha kužne bolezni - najetih prostorov ne more uporabljati, gre najemnina na rovaš najemodajalca. Minister za finance se je kot predstavnik vlade s tem strinjal in navrgel, da gre po njegovem védenju za več kot sto let staro ureditev, za katero je pravzaprav škoda, da ni veljavno pravo tudi pri nas. A česar onadva nista vedela in tudi nista mogla vedeti, saj se tega dejstva zaveda vse bolj ozek krog slovenskih pravnikov, je dejstvo, da sta govorila o ureditvi, ki je pri nas z določenim pridržkom, če ne neposredno veljavno, pa vsaj dopolnilno upoštevno pravno pravilo ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Izvzetja in odložene izvršbe po 1. juniju 2020

Dida Volk, 28.5.2020

Civilni sodni postopki, Davki občanov in dohodnina

Dida Volk, Pravna praksa, 20-21/2020Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) in novele ZIUZEOP-A so določeni prejemki izvzeti iz (sodne) izvršbe, davčne izvršbe in postopka osebnega stečaja. Na podlagi 93. člena ZIUZEOP pa je izvršba (in tudi davčna izvršba) odložena od 11. aprila 2020 dalje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Odškodninska odgovornost lastnika brezpilotnega zrakoplova in drugih oseb

mag. Uroš Goričan, 28.5.2020

Zračni promet, Obligacije

mag. Uroš Goričan, Pravna praksa, 20-21/2020Uporaba civilnih brezpilotnih zrakoplovov (v nadaljevanju: dronov) v zadnjih letih postaja vse pomembnejši del letalskega sektorja po svetu in seveda tudi v Sloveniji. Z večanjem števila teh zrakoplovov na nebu se bo povečevalo tudi število najrazličnejših "incidentov", zlasti če pravna regulacija njihove uporabe ne bo optimalna, nadzor nad izvajanjem predpisov s strani Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije pa ne zadosten. V članku obravnavam odškodninskopravni vidik "incidentov", do katerih lahko pride ob uporabi dronov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Najemi in zakupi poslovnih prostorov

Gerbec Franci, Geisler Robert, 28.5.2020

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Franci Gerbec, Robert Geisler, Pravna praksa, 20-21/2020S sprejetim vladnim Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji se je odprla med drugim tudi predolgo zaklenjena Pandorina skrinjica sedanje zakonske ureditve najemnih oz. zakupnih razmerij za poslovne stavbe in poslovne prostore ter nekaterih drugih v zakup (najem) vzetih stvari. Vrsto let je zlasti poslovna, deloma pa tudi sodna praksa opozarjala predvsem na nujnost ukinitve verjetno najstarejšega še veljavnega zgodovinskega relikta nekdanjega pravnega sistema na področju civilnega prava, to je Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Gre za zakon, ki je bil sprejet v popolnoma drugem ustavnopravnem in družbenoekonomskem sistemu, ki je samo deloma temeljil tudi na klasični civilni lastnini nepremičnin, predvsem na poslovnih stavbah in prostorih v lasti fizičnih oseb, kolikor niso bili nacionalizirani z Zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč leta 1958. Za ta zakon je značilna visoka stopnja in možnost intervencije države in lokalnih skupnosti v urejanje najemnih razmerij glede poslovnih stavb in poslovnih prostorov. Značilna in za tisti čas pravzaprav nekoliko presenetljiva je bila tudi zakonska usmerjenost v privilegiranje položaja najemodajalcev in nižja stopnja zaščite najemnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Tiho bodi, ob strani hodi, glej v tla in boj se Boga

Nevenka Šorli, 28.5.2020

Sodišča

Nevenka Šorli, Pravna praksa, 20-21/2020Naslovni stavek sem pred desetimi leti omenila v odgovoru takratnemu predsedniku Vrhovnega sodišča RS (VS RS), ko je z mešanico nejevolje in arogance branil stanje v sodstvu in svoj ceh pred mojo kritiko. Na to polemiko sem se spomnila, ker že dalj časa ugotavljam, da se njegovi nasledniki sploh ne zmenijo več za številne kritike mnogih nezadovoljnih uporabnikov sodnih storitev. Če bi kritiki sledile izboljšave pri delovanju sodišč, bi lahko razumeli, da se z njo pač strinjajo in jo upoštevajo brez ugovora. Žal ni tako. Gre le za vzvišen odnos nesamokritičnih oligarhov, prepričanih, da se smejo kritike ignorirati. Najpogosteje se oglašajo na začetku leta s hvalo o številkah opravljenega dela (kar je od Lukende dalje edino, kar zanima politiko) in za tem z zahtevami za naš denar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pametna pogodba je iluzija

Petra Hren, 24.5.2018

Civilni sodni postopki

Petra Hren, Pravna praksa, 20-21/2018Današnji čas zahteva digitalno pismenost posameznika, postopku informatizacije pa se postopoma, a obotavljajoče prilagaja tudi pravo. Pametne pogodbe in uporaba tehnologije blockchain se širijo na vse več različnih področij, kot so bančništvo, zavarovalništvo in sodstvo. S tem pa se odpirajo nova vprašanja, na katera bo treba odgovoriti. Kdo bo odgovoren v primeru napak v pametni pogodbi ali napak pri programiranju? Je to programer, pravnik ali oba? Ali pa je to tveganje strank? Kako zaradi anonimizacije preveriti identiteto druge stranke in njeno poslovno sposobnost? Kako izpolnjevati obličnostne zahteve? Vse to je bilo predmet okrogle mize, ki se je odvijala v okviru XVI. Dnevov civilnega in gospodarskega prava, ki jih je 19. in 20. aprila 2018 organiziral Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Tehnologija blockchain, ki temelji na veriženju podatkovnih blokov, omogoča transparentnost pri poslovanju, vendar pa ima tudi številne pasti in za njeno uporabo v pravu bi bilo treba natančno urediti in prilagoditi problemske sklope, ki se pri tem pojavljajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Policisti in obdelava osebnih podatkov

Matej Vošner, 24.5.2018

Sodišča

Matej Vošner, Pravna praksa, 20-21/2018Policist si je ob pregledu motornega vozila voznikove osebne podatke izpisal v svojo beležko, nato pa naj bi jih zavedel v poročilo o opravljenem delu, ki ga odloži v zbirko delovnih nalog policistov, ki pa naj bi bila vidna vsem zaposlenim na policijski postaji - tako policistom kot oskrbnikom in čistilkam. Ali je ravnanje policista v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Odškodnina za premoženjsko škodo zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka vojaku na mednarodni misiji - davki in prispevki

Avtor ni naveden, 24.5.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2018Tožena stranka ni izpolnila obveznosti, da tožniku zagotovi ustrezen tedenski počitek. Na ta način je opravil toliko dni več dela, zaradi te kršitve pa je bil ob plači, kakor je bila pač določena, prikrajšan tudi na premoženjskem področju. Če je delavec upravičen do plačila v pavšalnem znesku, kadar mu je tedenski počitek zagotovljen, je v nasprotnem primeru (ko je dejansko opravil več dela, kot je bilo predvideno, prav v času ko bi moral vsak teden en dan počivati), prikrajšan in ima pravico do odškodnine za premoženjsko škodo za tiste dni, ko mu počitek ni bil zagotovljen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Kolektivne tožbe na področju ICO-projektov: učinkovito sredstvo za odvračanje od kršitev ali nepotrebna grožnja?

Nejc Urankar, 24.5.2018

Civilni sodni postopki

Nejc Urankar, Pravna praksa, 20-21/2018Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT) v naš pravni prostor prinaša dolgo pričakovano ureditev kolektivnega uveljavljanja zahtevkov v primerih množičnih oškodovanj. S tem smo dobili institut, soroden razrednim tožbam, kot jih poznajo v ZDA in ki na področju kriptovalut že veljajo za resno grožnjo kršiteljem. Čeprav se tak način odvračanja od kršitev zdi precej učinkovit, pa bi v nedorečenem regulatornem okolju lahko privedel do številnih neželenih posledic in dodatne pravne nepredvidljivosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pravica do prenosa po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov - kaj, kako, čemu?

Helena Uršič, 24.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Helena Uršič, Pravna praksa, 20-21/2018Področje pravnega varstva osebnih podatkov v zadnjem času doživlja preporod. S 25. majem se bo začela uporabljati nova uredba Evropske unije (EU), ki prinaša nekaj korenitih sprememb dosedanjega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Svoboda izražanja v postfaktični družbi

dr. Andraž Teršek, 24.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 20-21/2018Urednikovo povabilo k branju nove knjige (Teršek, A. (ur.): Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi. Filozofske, teoretične in praktične refleksije. GV založba, Ljubljana 2018; več avtorjev).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pogodba o opremljanju po novem Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-2)

Žiga Rejc, 24.5.2018

Obligacije

Žiga Rejc, Pravna praksa, 20-21/2018Določbe Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), ki je do sedaj urejal sklepanje pogodb o opremljanju, se bodo uporabljale še do 31. maja 2018. S 1. junijem 2018 pa jih bodo (tudi) v tem delu nadomestile nove določbe Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), ki glede na dosedanjo ureditev pogodbe o opremljanju prinaša nekatere bistvene spremembe. Tako kot to izhaja iz 71. v zvezi s 77. členom ZPNačrt, tudi ZUreP-2 v 148. v zvezi s 156. členom izhodiščno popolnoma enako določa, da gradnjo komunalne opreme, kot jo po novem definira prvi odstavek 148. člena ZUreP-2 (za namen tega prispevka posplošeno komunalna oprema), po zakonu zagotavlja občina, ki je posledično upravičena do delne odmene za stroške gradnje v obliki plačila komunalnega prispevka s strani zavezanca, kot ga definira 220. člen ZUreP-2 (v nadaljevanju za namen tega prispevka posplošeno investitor).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Razumevanje in vrednotenje trajnega sodniškega mandata

Patricij Maček, 24.5.2018

Sodišča

Patricij Maček, Pravna praksa, 20-21/2018Namen prispevka je čim bolje prikazati idealna dela splošne in zlasti profesionalne pravne kulture na primeru trajnega sodniškega mandata. Glede primernosti slednjega pravna stroka ni enotna, saj ga nekateri vrednotijo kot potuho, drugi pa kot pravno vrednoto. Ne glede na tovrstne različne poglede namen trajne sodniške funkcije, to je neodvisnost sodnikov, ni sporen. Pravna kultura o trajnem sodniškem mandatu je izjemno pomembna, saj so od razumevanja in vrednotenja trenutne pravne ureditve trajnega sodniškega mandata ter predlogov njenih sprememb odvisne morebitne ustavne in zakonske spremembe ureditve trajne sodniške službe, kar lahko vpliva tudi na neodvisnost sodstva, ki pa je eno ključnih ustavnih načel in temeljna človekova pravica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Nova evropska uredba - 25. maja 2018 ne bo konec sveta

Mojca Prelesnik, 24.5.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20-21/2018Splošna uredba o varstvu podatkov je tu in zadnje tedne se zdi, kot da se z njo na novo rojeva varstvo osebnih podatkov, predvsem tudi kot nova tržna niša. Nedvomno gre za prelomnico, vendar ne gre pozabiti, da varstvo osebnih podatkov v Sloveniji poznamo že več kot 25 let. Zato razlogov za paniko ni. Kdor je zadnjih 10 let dosledno izvajal Zakon o varstvu osebnih podatkov, se je tudi novi uredbi v veliki meri že prilagodil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Leta 2017 rešenih 892.000 zadev

Urša Ravnikar Šurk, 24.5.2018

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 20-21/2018V letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč je bil poudarjen velik napredek pri reševanju sodnih primerov, predstavljeni pa so bili tudi predlogi za boljše sodstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Obseg vezanosti v pravdi na obsodilno kazensko sodbo v povezavi s posebno hudo telesno poškodbo s smrtnim izidom

Tadej Škrube, 24.5.2018

Civilni sodni postopki

Tadej Škrube, Pravna praksa, 20-21/2018Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 14. členu določa, da kadar tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20-21

Leto objave

2020(14) 2018(13) 2017(6) 2016(10)
2015(11) 1994(6)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB CĆČDĐEF G H IJ K LM NO P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov