O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 19
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 472)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Novinarji v kazenskih postopkih

dr. Katarina Bergant, 20.6.2019

JAVNO OBVEŠČANJE, Kazenski postopek

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 24-25/2019Te dni lahko v aktualnem tisku beremo o Sloveniji kot državi, kjer je prostor za preiskovalno novinarstvo le na zatožni klopi sodišča. Pavšalno in mestoma neargumentirano se navaja, da se novinarji v Sloveniji znajdejo v kazenskem postopku (1) le zato, ker državi ni uspelo identificirati novinarjevega vira informacij, ki ga novinar zaradi pravice do zaščite njegove identitete ni razkril, in (2) kljub temu da so novinarji delovali v prevladujočem javnem interesu. Razloga se navajata kumulativno, čeprav gre v prvem delu za vprašanje statusa novinarja kot priče, v drugem pa za vprašanje njegovega statusa obtoženca v kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

O zasebnosti v steklenih hišah: ali je biti opazovan imisija

dr. Vesna Bergant Rakočević, 11.4.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 15/2019Marca letos se je na londonskem višjem sodišču (High Court) po približno dveh letih sojenja končal izjemno zanimiv primer glede varstva zasebnosti. Svetovno znana galerija Tate Modern se je po sodbi sodnika Justica Manna uspešno ubranila pred tožbo štirih lastnikov stanovanj sosednje stolpnice na južnem bregu reke Temze, imenovane Neo Bankside.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

O (ne)učinkovitosti kazenskega postopka skozi oči razpravljajočega sodnika

Tomaž Bromše, 11.4.2019

Kazenski postopek, Sodišča

Tomaž Bromše, Pravna praksa, 15/2019V času pisanja tega članka je bil v Državnem zboru sprejet predlog še ene novele Zakona o kazenskem postopku. Vendarle pa zgolj ta izboljšava zastarelega orodja po mojem mnenju še ne bo pripomogla k temu, da bi se preobremenjeno kolesje kazenskega pravosodja pognalo tako hitro, kot to pričakujejo njeni udeleženci in javnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kazenskopravna demistifikacija t. i. sovražnega govora

Primož Baucon, 4.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 14/2019V zadnjem času se pri nas vse več govori in piše o t. i. sovražnem govoru, pri čemer se marsikdaj določena ideološka stališča proglašajo za t. i. sovražni govor, čeprav ne gre zanj, saj različna ideološka stališča predstavljajo eno temeljnih demokratičnih načel v vsaki državi, ki temelji na vladavini prava. Postavlja se vprašanje, kje je meja svobode izražanja in kdaj so razne izjave, ki jih (laična) javnost dojema kot t. i. sovražni govor, s kazenskopravno normo prepovedane. To je še posebej pomembno, ker določba 297. člena (Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike) ni povsem jasna in bi lahko postala ob morebitnih neustreznih spremembah (zlasti črtanju vezanosti kaznivosti na motenje javnega reda in miru) še bolj nejasna ter bi omejevala svobodo izražanja. V nadaljevanju bodo prikazane nekatere kazenskopravne dileme, stališča tuje kazenskopravne teorije in sodne (zlasti tuje) odločitve, povezane z zadevno problematiko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Odločitve Košarkarskega arbitražnega razsodišča - konflikt med načeloma ex aequo et bono in pacta sunt servanda

Blaž Tomažin Bolcar, 21.3.2019

Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 12/2019Pred kratkim je odvetniška družba Martens iz Münchna, ki vodi sekretariat Košarkarskega arbitražnega razsodišča (Basketball Arbitral Tribunal, BAT), organizirala prvo konferenco uporabnikov. Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen izmenjavi izkušenj pri uporabi arbitražnega postopka za reševanje sporov med deležniki v košarki in tudi predlogu izboljšav postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Sodniška "gerontokracija"

dr. Vesna Bergant Rakočević, 14.3.2019

Sodišča

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 11/2019Starost in staranje postajata na vseh področjih človeške družbe tema številka ena. Vsi se staramo (če imamo srečo), prebivalstvo na splošno se stara, kar poraja kopico izzivov. Konkretno in specifično tudi za sodnike. Povsod po svetu se zadnje čase problematizira upokojitvena starost oz. nujnost upokojitve za sodnike pri doseženi starosti najvišjih nacionalnih sodišč. Ureditve tega vprašanja so od države do države različne, dileme pa bržkone podobne, če že ne enake.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pogodbene muke kolektivnih športov v Sloveniji

Blaž Tomažin Bolcar, 14.3.2019

Delovna razmerja, Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 11/2019Pogodbe med klubi in športniki so nekaj specifičnega. Prvič zato, ker ne gre za (običajno) delovnopravno razmerje, drugič pa zato, ker pri nas na tem področju malodane vlada zakon ulice. Večina slovenskih vrhunskih športnikov je v prekarnih razmerjih s svojimi delodajalci (klubi). Srečna je lahko le peščica vrhunskih športnikov, ki jim država ob izpolnjevanju zakonskih pogojev omogoča zaposlitev v vojski oziroma policiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Neizmerna lahkotnost športnega agentstva

Blaž Tomažin Bolcar, 21.2.2019

Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 8/2019Kaj vse je v Sloveniji potrebno, da lahko posameznik deluje kot športni agent? Nič, razen dejstva, da je polnoleten in poslovno sposoben. Nobena izmed nacionalnih panožnih zvez v Sloveniji namreč ne predpisuje pravil glede pridobitve licence oziroma naziva "agent" oziroma kakršnihkoli pravil, ki bi jih agentje morali spoštovati pri opravljanju svojega poklica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Ocena tržne vrednosti pravic na nepremičninah

David Borlinič Gačnik, 21.2.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 8/2019Najgospodarnejšo uporabo sredstva definirajo Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV) kot "uporabo, ki maksimira potencial ocenjevanega sredstva, ki je mogoča, zakonito dopustna in finančno izvedljiva". Pri ocenjevanju vrednosti pravic na nepremičninah bo ocenjevalec vrednosti v okviru analize najgospodarnejše uporabe nepremičnine med drugim moral utemeljiti, katera uporaba nepremičnine je zakonito (pravno) dopustna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Etažna lastnina na stavbni pravici: dvakratni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta

David Borlinič Gačnik, 10.1.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 1-2/2019Splošno načelo superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - pove, da stavba kot samostojna stvar v pravu ne obstaja. Stavba je del zemljišča, na katerem stoji, lastnik zemljišča je hkrati lastnik stavbe. V tem članku obravnavamo dva odstopa od omenjenega načela: stavbno pravico in etažno lastnino ter njuno kombinacijo: etažno lastnino na stavbni pravici. Posebno pozornost namenimo oblikovanju in prenehanju etažne lastnine na stavbni pravici v povezavi z usodo hipotek ter obstoju stavbne pravice na svoji stvari.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Je sodstvo res "klinično mrtvo"?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 10.1.2019

Sodišča

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 1-2/2019Moja sodniška kariera je letos dopolnila 18 let. Če sem sama torej predstavnica generacije X, je moja kariera Z ali "postmilenijec". Vodila me je skozi tri vrste sodišč na dveh stopnjah, praktično v celoti na področju civilnega prava. Na tej poti sem srečevala in spoznavala številne sodnike, najprej kot mentorje, nato kot kolege, kasneje so sodniki postali tudi nekateri moji pripravniki. Med vsemi temi so bili ljudje različnih nazorov, nagnjenj ter strokovnih in človeških kvalitet. Logično, zakaj le bi bilo sodstvo izjema, za katero ne bi veljale osnovne sociološke ugotovitve o skupinah in množicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Od Marakeške pogodbe do spremembe ZASP

Zonta Tilen, Bogataj Jančič Maja, 22.11.2018

Intelektualna lastnina, Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, dr. Maja Bogataj-Jančič, Pravna praksa, 45-46/2018Predstavljajte si, da stojite pred domačo knjižno polico, na kateri je sto knjig. Zaprete oči, in ko jih ponovno odprete, je na njej samo še ena naključno izbrana knjiga. Tolikšen je približno odstotek knjig, dostopnih večini slepih, slabovidnih in oseb z motnjami branja po svetu, kar poleg vseh ovir in tegob v njihovem vsakdanu dodatno prispeva k občutku izključenosti. Knjižna lakota (ang. book famine) je resen svetovni družbeni problem, h kateremu prispeva več dejavnikov; poleg finančnih in birokratskih ovir ljudem z okvarami vida in motnjami branja namreč vrata v svet knjig potencialno zapirajo tudi avtorske in sorodne pravice. To problematiko rešuje Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem (v nadaljevanju Marakeška pogodba), konvencija, ki je bila sprejeta v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (World Intellectual Property Organization, v nadaljevanju WIPO).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

O vlogah in togah

dr. Katarina Bergant, 15.11.2018

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 44/2018Nedavno se je v zvezi z odmevnim sodnim primerom v javnosti razpravljalo o vlogah. O vlogah strank in drugih akterjev v kazenskem postopku, še posebej o vlogi državnega tožilstva. Glede na Zakon o kazenskem postopku, ki vloge vseh akterjev natančno ureja, je razprava o vlogah sicer nenavadna, a očitno potrebna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Na spletu objavljena fotografija in avtorske pravice

Ana Babnik, 13.9.2018

Intelektualna lastnina

Ana Babnik, Pravna praksa, 34/2018Pri fotografiji, ki je bila predhodno brez omejevalnih ukrepov za preprečitev njenega prenosa in z dovoljenjem imetnika avtorske pravice objavljena na neki spletni strani, gre po odločitvi Sodišča EU za kršitev avtorske pravice, če se jo objavi na drugi spletni strani, četudi z navedbo reference.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Kakšna je prihodnost avtorske pravice v EU?

Lora Briški, 13.9.2018

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Lora Briški, Pravna praksa, 34/2018"Znašli smo se v resni situaciji," je zbrane na okrogli mizi o prihodnosti avtorske pravice v Evropski uniji (EU), ki je potekala 31. avgusta v klubskem salonu Maxi v Ljubljani, prek videokonference posvaril Axel Voss, poročevalec odbora za pravne zadeve Evropskega parlamenta, CDU/EPP. Dogodek, ki ga je organizirala Slovenska tiskovna agencija, povezoval pa Jernej Šmajdek, je soočil mnenja o predlagani direktivi EU o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Je bil ZOPNI res retroaktiven?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 30.8.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 32/2018Ustavno sodišče je na začetku letošnjega julija objavilo dolgo pričakovano odločitev o ustavnosti prvega odstavka 57. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), v skladu s katerim se ta zakon uporablja tudi za nazaj (retroaktivno), in sicer za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. januarju 1990.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Nadzor nad nabranimi gobami in vprašanje ustreznosti pooblastil inšpektorjev

David Bertalanič, 19.7.2018

Inšpekcije

David Bertalanič, Pravna praksa, 28-29/2018Vsako leto proti koncu novembra se ob zaključku gobarske sezone v medijih začnejo pojavljati prispevki o posameznikih, ki so iz slovenskih gozdov želeli odnesti po več deset kilogramov gob in bili pri tem zaloteni. Ti medijski prispevki nas opominjajo tudi na tiste, ki naše gozdove varujejo pred prekomernim izkoriščanjem. Na podlagi tretjega odstavka 59. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) lahko pridobi na gobah lastninsko pravico vsakdo, vendar sme nabiralec v posameznem dnevu nabrati največ dva kilograma gob, tistim z največ sreče pa je dovoljeno poleg te količine domov odnesti tudi gobo, ki je težja od dveh kilogramov. Navedene omejitve so zapisane v 5. členu Uredbe o varstvu samoniklih gliv (v nadaljevanju uredba). Nadzor nad izvajanjem tako te uredbe kot tudi drugih pravnih predpisov, na katere se bom skliceval v nadaljevanju, nadzirajo inšpektorji raznih inšpektoratov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Problematika normativne teorije krivde, razlikovanja neprava in krivde ter dualističnega sistema kazenskih sankcij

Primož Baucon, 12.7.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 27/2018V prispevku je prikazana problematika nedoslednosti implementacije normativne teorije krivde in predpostavke ugotavljanja neprištevnosti v Republiki Sloveniji (zlasti) v slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1; v nadaljevanju se za vse druge kazenske zakonike oziroma kazenske zakone uporablja izraz KZ), ki je začel veljati 1. novembra 2008, in njegovih novelah, namenskega (materialnega) razlikovanja neprava in krivde (in njenih pravnih učinkov), ki odraža razliko med kaznimi in varnostnimi ukrepi (s poudarkom na ukrepih psihiatričnega značaja in z modelom postopanja s storilci z duševnimi motnjami), kot kazenskih sankcij, ki niso utemeljene na krivdi (ampak njihova uporaba temelji na prevenciji) in se izrekajo tudi nekrivim storilcem (po načelu sorazmernosti).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Avtorske pravice in izjema za izobraževanje - velika pričakovanja in velika razočaranja

Bogataj Jančič Maja, Krajnc Saša, 12.7.2018

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Maja Bogataj-Jančič, Saša Krajnc, Pravna praksa, 27/2018Ali lahko učitelj svojim učencem predvaja pesem v razredu ali je to v nasprotju z avtorskim pravom? Zakaj jo lahko ponekod zakonito predvaja samo z zgoščenke, ne sme pa je predvajati s posnetka, ki je na voljo na spletu? Ali lahko učitelj za namene izobraževanja pripravi, predstavi in objavi predstavitev, v katero vključi videoposnetke ali druga tuja avtorska dela? Ali lahko takšno predstavitev svojim učencem ali svojim kolegom pošlje po e-pošti? Ali jo lahko razširja prek socialnih omrežij?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Še o pritiskih

mag. Nina Betetto, 14.6.2018

Sodišča

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 23/2018V PP št. 22/2018 je bil objavljen uvodnik sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani Zvjezdana Radonjiča, v katerem je prikazal svoj pogled na načelno mnenje Komisije za etiko in integriteto pri Sodnem svetu (v nadaljevanju komisija) z dne 8. maja 2018, ki se glasi: "Ravnanje sodnika, ki na državnega tožilca izvaja pritisk, da opravi določeno procesno ravnanje v posameznem postopku, ni v skladu s Kodeksom sodniške etike. Sodnik mora spoštovati neodvisnost položaja državnega tožilca kot stranke postopka. Sodnik, ki odkloni podati poročilo predsedniku sodišča, ki ga ta zahteva v okviru sodnoupravnih pristojnosti, krši Kodeks sodniške etike."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

(Ne)pravično sojenje na področju avtorski sorodnih pravic

Borut Bernik Bogataj, 14.6.2018

Intelektualna lastnina

Borut Bernik-Bogataj, Pravna praksa, 23/2018V odgovoru na moj članek z naslovom (Ne)pravično sojenje na področju avtorski sorodnih pravic se Okrožno sodišče v Ljubljani sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, ki je prvostopenjskemu sodišču dovolilo odmik od prakse Vrhovnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Odvetnik, pravo in družba

mag. Nina Betetto, 7.6.2018

Odvetništvo in notariat

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 22/2018V članku s perspektive sodnice razmišljam o vlogi odvetnika ter o dejstvu in najstvu odvetniškega poklica. Odvetniško poklicno etiko razumem najprej kot zrcalo uporabne etike, torej kot filozofsko kategorijo, ki se ukvarja z moralnimi vprašanji (na primer: ali naj odvetnik, da bi dosegel cilj, ki ga želi njegova stranka, uporabi nemoralna sredstva; ali naj odvetnik spoštuje navodila stranke, ki niso v njeno korist), na makroravni pa kot skupek (ne)zapisanih standardov, ki so ključni za opravljanje odvetniškega poklica in k uresničitvi katerih stremijo člani profesionalnega odvetniškega združenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

(Ne)pravičnost sojenja na področju avtorski sorodnih pravic

Borut Bernik Bogataj, 24.5.2018

Intelektualna lastnina

Borut Bernik-Bogataj, Pravna praksa, 20-21/2018Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) v prvem odstavku 6. člena med drugim zagotavlja tudi pravično sojenje, ki pa ga (vsaj) imetniki avtorski sorodnih pravic na fonogramih pri nas že nekaj let niso deležni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Zapornikov otrok in njegova pravica do stikov

Burkelc Frida, Felc Brina, 10.5.2018

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev, Zakonska zveza in družinska razmerja

Frida Burkelc, mag. Brina Felc, Pravna praksa, 18/2018Če je človeku, ki ima mladoletnega otroka, odvzeta prostost zaradi izrečene zaporne kazni in nastopi njeno prestajanje, to nedvomno pomeni velik poseg v dotedanji način družinskega življenja vseh njegovih bližnjih. Zaporna kazen pomeni nujno ločitev otroka in staršev ter ima posledice tudi za izvajanje roditeljske pravice oziroma starševske skrbi, pri čemer je možnost stikov z otrokom nedvomno najbolj neposreden način njenega izvrševanja. V veliki večini se družine spremenjenim razmeram prilagodijo in otroci skupaj z drugim od staršev ali drugim bližnjim obsojenega obiskujejo v zaporu. Obstaja pa tudi veliko primerov, ko je moralo o ureditvi otrokovih stikov s starši iz različnih razlogov odločati sodišče, ki je svojo odločitev o otroku najbolj koristnih stikih sprejelo po temeljito raziskanih subjektivnih lastnostih in potrebah vsakega konkretnega otroka, osvetlitvi starševskih zmožnosti njegovih roditeljev ter po seznanitvi z življenjskimi okoliščinami otroka in staršev, ki jih je treba upoštevati, da se stiki lahko izvajajo. Korist konkretnega otroka je osnovno vodilo sodišča tudi, ko se določajo način, kraj, čas in obseg izvajanja stikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Slovenski poskus št. 2 - Uradni predlog novele Zakona o varstvu osebnih podatkov

Markovič Zlatka, Brajnik Maja, 8.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zlatka Markovič, Maja Brajnik, Pravna praksa, 9/2018Storjen je bil nov korak v postopku sprejema novega Zakona o varstvu osebnih podatkov - objavljen je bil uradni predlog novele zakona. V članku so izpostavljene določene novosti, hkrati pa tudi pomanjkljivosti objavljenega predloga, ki jih bo treba še odpraviti in pripraviti uskladitve. Precej sprememb je pri pooblaščenih osebah za varstvo osebnih podatkov, čemur je v članku namenjena še posebna pozornost.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 19 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(7) 48(5) 47(6) 46(5)
45(2) 45-46(1) 44(10) 44-45(1)
43(10) 43-44(1) 42(4) 41(3)
41-42(3) 40(3) 40-41(3) 39(2)
39-40(7) 38(9) 38-39(1) 37(6)
37-38(1) 36(3) 36-37(4) 35(9)
35-36(1) 34(9) 33(3) 33-34(2)
32(8) 31(1) 31-32(8) 29(1)
29-30(3) 28(5) 28-29(3) 27(7)
27-28(1) 26(4) 26-27(1) 25(6)
25-26(2) 24(5) 24-25(7) 23(12)
23-24(1) 22(4) 22-23(5) 21(11)
Več...

Leto objave

2019(11) 2018(17) 2017(8) 2016(15)
2015(9) 2014(11) 2013(8) 2012(12)
2011(14) 2010(14) 2009(21) 2008(13)
2007(28) 2006(37) 2005(36) 2004(27)
2003(46) 2002(20) 2001(17) 2000(13)
1999(11) 1998(17) 1997(12) 1996(14)
1995(10) 1994(15) 1993(7) 1992(4)
1991(5)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov