O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 20
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 480)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Kakšno reformo potrebuje slovensko dedno pravo?

Tanja Dolar Božič, 21.11.2019

Dedovanje, Odvetništvo in notariat

Tanja Dolar-Božič, Pravna praksa, 45/2019Znova se odpira razprava o smiselnosti prenosa zapuščinskih zadev s sodišč na notarje. V ta namen je Notarska zbornica Slovenije (NZS) 24. oktobra 2019 v Ljubljani organizirala mednarodno konferenco z naslovom "Ali slovensko dedno pravo potrebuje reformo?" Povabila je predavatelje iz sosednjih držav, ki so predstavili sisteme dedovanja v Avstriji, v Italiji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Skupni imenovalec vseh predstavljenih sistemov je sodelovanje notarjev v zapuščinskih postopkih. Iz predstavitev je bilo mogoče razbrati, da se sistemi dedovanja v navedenih državah med seboj kljub temu še vedno precej razlikujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Odtujevanje otroka od drugega starša po razpadu družine

Frida Burkelc, 14.11.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Frida Burkelc, Pravna praksa, 44/2019Ko se starša mladoletnega otroka soočita z razpadom družinske skupnosti ali ju življenje postavi pred težko nalogo, kako kljub skaljenim medsebojnim odnosom v bodoče izvrševati starševsko skrb tako, da bo to njunemu otroku najbolj v korist, smo sodniki in strokovni delavci centrov za socialno delo (CSD) priča marsikaterim nerazumljivim in z ljubeznijo do otroka nezdružljivim ravnanjem staršev. Najhujši so primeri, ko oba starša za medsebojni obračun rekrutirata svojega nedolžnega vojačka in ga neusmiljeno pošljeta na bojno polje svojih interesov, ko ne prepoznata več otrokove stiske in njegove razpetosti med oba in niti nista sposobna predvideti posledic za otroka, ki si mora ustvariti lastno strategijo preživetja med dvema "ljubečima" ognjema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Mednarodna konferenca na temo sodne ideologije

Polona Batagelj, 24.10.2019

Sodišča

Polona Batagelj, Pravna praksa, 40-41/2019Fakulteta za državne in evropske študije Nove Univerze in Re-forma d.o.o. sta 16. septembra 2019 v Ljubljani organizirali mednarodno konferenco, ki je bila namenjena predstavitvi empiričnih študij o ideoloških profilih sodnikov. Konferenca je potekala v okviru raziskovalnega projekta Ideologija na sodiščih, ki ga je podprla ARRS in se osredotoča na vpliv ideoloških profilov nosilcev sodne veje oblasti na opravljanje sodne funkcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Zaupanje ljudi - zrcalo našega dela

mag. Tatjana Bobnar, 26.9.2019

KAZNOVALNO PRAVO

mag. Tatjana Bobnar, Pravna praksa, 36/2019Eno temeljnih načel kazenskega prava je načelo ultima ratio, ki nalaga zakonodajalcu, da kazenskopravni odziv na določeno dejanje, ki ogroža sistem varovanih vrednot, uporabi šele tedaj, ko milejše sredstvo ni več na voljo. Podlago ima v načelu pravne države (2. člen Ustave), ki pa temelji na načelu sorazmernosti. Vprašanje zaupanja ljudi v delo državnih inštitucij kazenskopravnega odziva države, kot so policija, državno tožilstvo, sodstvo, je vedno aktualno. Še zlasti to velja (upoštevaje tako pravico do zbiranja in združevanja, kot svobode govora) ob pojavih raznih civilnih iniciativ, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov in z različnimi motivi izražajo nezadovoljstvo z delom državnih organov (ali želijo prevzeti njihovo funkcijo), z odločitvami državnega tožilstva ali sodišča, kot na primer pri nedavnem odpisu večmilijonskega dolga. Prav trdnost zaupanja ljudi namreč daje državi moč in legitimnost delovanja. Prava moč teh institucij torej ni v pooblastilih, ki so jim zaupane, pač pa v razumevanju, vrednotenju in sprejemanju njihovega ravnanja in ukrepanja kot zakonitega, legitimnega, če hočete poštenega, enakega za vse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Pošta Slovenije in kršenje komunikacijske zasebnosti

Šepec Miha, Beširević Iza, 19.9.2019

Pranje denarja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Miha Šepec, Iza Beširević, Pravna praksa, 34-35/2019Analiza vsem poznane poštne družbe, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija, pokaže, da je ta družba danes eden največjih kršiteljev naše komunikacijske zasebnosti, ker svoje uporabnike obravnava strožje kot obdolžence kaznivih dejanj. Zoper njih namreč izvaja prikrito hrambo podatkov o prometu, za svoje početje pa ne potrebuje niti suma o morebitnem kaznivem dejanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Je etična komisija glasba po željah?

mag. Nina Betetto, 29.8.2019

Sodišča

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 32/2019Z ustanovitvijo Komisije za etiko in integriteto pri Sodnem svetu RS (v nadaljevanju komisija) konec leta 2015 je Slovenija cum laude izpolnila eno od priporočil skupine držav proti korupciji GRECO, ki je v četrtem ocenjevalnem krogu s ciljem prevencije korupcije med sodniki (ter tožilci in poslanci) proučila ureditev etičnih standardov in pravil o navzkrižju interesov v državah članicah. GRECO poudarja, da odprtost in preglednost sodstva nista zadostni spodbudi za dvig profesionalnosti in odvračanje od odklonskih ravnanj, ampak sta potrebna tudi podpora in nadzor s strani samih sodnikov. Le žive norme sodniške etike, ki jih spremljajo praktični primeri, lahko pomagajo sodnikom pri reševanju etičnih dilem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Subjektivni elementi protipravnosti in bit kaznivega dejanja

Primož Baucon, 22.8.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 30-31/2019Pri subjektivnih elementih protipravnosti gre za vprašanje, ali mora storilec vedeti za obstoj okoliščin, ki vodijo k izključitvi protipravnosti njegovega ravnanja, da bi bilo njegovo ravnanje upravičeno. Običajno se kot razlog (podlaga) za izključitev protipravnosti razume skup predpostavk, ki ravnanje storilca, ki uresničuje znake nekega dejanja (predvidenega v zakonu), napravi za dopustno, to je za pravno upravičeno. Če torej obstajajo razlogi za izključitev protipravnosti, uresničitev biti kaznivega dejanja ne zadošča za obstoj protipravnosti. Za boljši prikaz zadevne problematike, ki pri nas ni ustrezno obravnavana in zato povzroča težave v pravosodni praksi, je treba obravnavati razmerja med posameznimi elementi splošnega pojma kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Kodifikacija pogodbe o izdelavi aplikativne računalniške programske opreme

mag. Sanela Brglez, 22.8.2019

Obligacije

mag. Sanela Brglez, Pravna praksa, 30-31/2019Pogodba o izdelavi aplikativne računalniške programske opreme pridobiva pomen, saj se tehnični informacijski sistemi združujejo s poslovnimi sistemi, kar predstavlja zahtevno nalogo tako za informatike kot tudi za pravnike, ki sodelujejo pri pripravi takšnih pogodb. Razvoj informacijske tehnologije, kompleksnost programskih rešitev, ki jih potrebujejo naročniki, in nova vsebina izpolnitvenih ravnanj pogodbenih strank odpirajo vprašanje, ali je nastopil čas za kodifikacijo takšne pogodbe. Pri uzakonitvi posamezne pogodbe pa je treba odgovoriti na vprašanje, ali obstoječi zakonodajni okvir zagotavlja zadostno pravno varstvo ali pa je v konkretnem primeru potrebna drugačna razporeditev pravic in obveznosti med strankama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Novinarji v kazenskih postopkih

dr. Katarina Bergant, 20.6.2019

JAVNO OBVEŠČANJE, Kazenski postopek

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 24-25/2019Te dni lahko v aktualnem tisku beremo o Sloveniji kot državi, kjer je prostor za preiskovalno novinarstvo le na zatožni klopi sodišča. Pavšalno in mestoma neargumentirano se navaja, da se novinarji v Sloveniji znajdejo v kazenskem postopku (1) le zato, ker državi ni uspelo identificirati novinarjevega vira informacij, ki ga novinar zaradi pravice do zaščite njegove identitete ni razkril, in (2) kljub temu da so novinarji delovali v prevladujočem javnem interesu. Razloga se navajata kumulativno, čeprav gre v prvem delu za vprašanje statusa novinarja kot priče, v drugem pa za vprašanje njegovega statusa obtoženca v kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

O (ne)učinkovitosti kazenskega postopka skozi oči razpravljajočega sodnika

Tomaž Bromše, 11.4.2019

Kazenski postopek, Sodišča

Tomaž Bromše, Pravna praksa, 15/2019V času pisanja tega članka je bil v Državnem zboru sprejet predlog še ene novele Zakona o kazenskem postopku. Vendarle pa zgolj ta izboljšava zastarelega orodja po mojem mnenju še ne bo pripomogla k temu, da bi se preobremenjeno kolesje kazenskega pravosodja pognalo tako hitro, kot to pričakujejo njeni udeleženci in javnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

O zasebnosti v steklenih hišah: ali je biti opazovan imisija

dr. Vesna Bergant Rakočević, 11.4.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 15/2019Marca letos se je na londonskem višjem sodišču (High Court) po približno dveh letih sojenja končal izjemno zanimiv primer glede varstva zasebnosti. Svetovno znana galerija Tate Modern se je po sodbi sodnika Justica Manna uspešno ubranila pred tožbo štirih lastnikov stanovanj sosednje stolpnice na južnem bregu reke Temze, imenovane Neo Bankside.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Kazenskopravna demistifikacija t. i. sovražnega govora

Primož Baucon, 4.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 14/2019V zadnjem času se pri nas vse več govori in piše o t. i. sovražnem govoru, pri čemer se marsikdaj določena ideološka stališča proglašajo za t. i. sovražni govor, čeprav ne gre zanj, saj različna ideološka stališča predstavljajo eno temeljnih demokratičnih načel v vsaki državi, ki temelji na vladavini prava. Postavlja se vprašanje, kje je meja svobode izražanja in kdaj so razne izjave, ki jih (laična) javnost dojema kot t. i. sovražni govor, s kazenskopravno normo prepovedane. To je še posebej pomembno, ker določba 297. člena (Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike) ni povsem jasna in bi lahko postala ob morebitnih neustreznih spremembah (zlasti črtanju vezanosti kaznivosti na motenje javnega reda in miru) še bolj nejasna ter bi omejevala svobodo izražanja. V nadaljevanju bodo prikazane nekatere kazenskopravne dileme, stališča tuje kazenskopravne teorije in sodne (zlasti tuje) odločitve, povezane z zadevno problematiko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Odločitve Košarkarskega arbitražnega razsodišča - konflikt med načeloma ex aequo et bono in pacta sunt servanda

Blaž Tomažin Bolcar, 21.3.2019

Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 12/2019Pred kratkim je odvetniška družba Martens iz Münchna, ki vodi sekretariat Košarkarskega arbitražnega razsodišča (Basketball Arbitral Tribunal, BAT), organizirala prvo konferenco uporabnikov. Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen izmenjavi izkušenj pri uporabi arbitražnega postopka za reševanje sporov med deležniki v košarki in tudi predlogu izboljšav postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pogodbene muke kolektivnih športov v Sloveniji

Blaž Tomažin Bolcar, 14.3.2019

Delovna razmerja, Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 11/2019Pogodbe med klubi in športniki so nekaj specifičnega. Prvič zato, ker ne gre za (običajno) delovnopravno razmerje, drugič pa zato, ker pri nas na tem področju malodane vlada zakon ulice. Večina slovenskih vrhunskih športnikov je v prekarnih razmerjih s svojimi delodajalci (klubi). Srečna je lahko le peščica vrhunskih športnikov, ki jim država ob izpolnjevanju zakonskih pogojev omogoča zaposlitev v vojski oziroma policiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Sodniška "gerontokracija"

dr. Vesna Bergant Rakočević, 14.3.2019

Sodišča

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 11/2019Starost in staranje postajata na vseh področjih človeške družbe tema številka ena. Vsi se staramo (če imamo srečo), prebivalstvo na splošno se stara, kar poraja kopico izzivov. Konkretno in specifično tudi za sodnike. Povsod po svetu se zadnje čase problematizira upokojitvena starost oz. nujnost upokojitve za sodnike pri doseženi starosti najvišjih nacionalnih sodišč. Ureditve tega vprašanja so od države do države različne, dileme pa bržkone podobne, če že ne enake.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Neizmerna lahkotnost športnega agentstva

Blaž Tomažin Bolcar, 21.2.2019

Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 8/2019Kaj vse je v Sloveniji potrebno, da lahko posameznik deluje kot športni agent? Nič, razen dejstva, da je polnoleten in poslovno sposoben. Nobena izmed nacionalnih panožnih zvez v Sloveniji namreč ne predpisuje pravil glede pridobitve licence oziroma naziva "agent" oziroma kakršnihkoli pravil, ki bi jih agentje morali spoštovati pri opravljanju svojega poklica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Ocena tržne vrednosti pravic na nepremičninah

David Borlinič Gačnik, 21.2.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 8/2019Najgospodarnejšo uporabo sredstva definirajo Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV) kot "uporabo, ki maksimira potencial ocenjevanega sredstva, ki je mogoča, zakonito dopustna in finančno izvedljiva". Pri ocenjevanju vrednosti pravic na nepremičninah bo ocenjevalec vrednosti v okviru analize najgospodarnejše uporabe nepremičnine med drugim moral utemeljiti, katera uporaba nepremičnine je zakonito (pravno) dopustna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Etažna lastnina na stavbni pravici: dvakratni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta

David Borlinič Gačnik, 10.1.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 1-2/2019Splošno načelo superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - pove, da stavba kot samostojna stvar v pravu ne obstaja. Stavba je del zemljišča, na katerem stoji, lastnik zemljišča je hkrati lastnik stavbe. V tem članku obravnavamo dva odstopa od omenjenega načela: stavbno pravico in etažno lastnino ter njuno kombinacijo: etažno lastnino na stavbni pravici. Posebno pozornost namenimo oblikovanju in prenehanju etažne lastnine na stavbni pravici v povezavi z usodo hipotek ter obstoju stavbne pravice na svoji stvari.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Je sodstvo res "klinično mrtvo"?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 10.1.2019

Sodišča

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 1-2/2019Moja sodniška kariera je letos dopolnila 18 let. Če sem sama torej predstavnica generacije X, je moja kariera Z ali "postmilenijec". Vodila me je skozi tri vrste sodišč na dveh stopnjah, praktično v celoti na področju civilnega prava. Na tej poti sem srečevala in spoznavala številne sodnike, najprej kot mentorje, nato kot kolege, kasneje so sodniki postali tudi nekateri moji pripravniki. Med vsemi temi so bili ljudje različnih nazorov, nagnjenj ter strokovnih in človeških kvalitet. Logično, zakaj le bi bilo sodstvo izjema, za katero ne bi veljale osnovne sociološke ugotovitve o skupinah in množicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Od Marakeške pogodbe do spremembe ZASP

Zonta Tilen, Bogataj Jančič Maja, 22.11.2018

Intelektualna lastnina, Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, dr. Maja Bogataj-Jančič, Pravna praksa, 45-46/2018Predstavljajte si, da stojite pred domačo knjižno polico, na kateri je sto knjig. Zaprete oči, in ko jih ponovno odprete, je na njej samo še ena naključno izbrana knjiga. Tolikšen je približno odstotek knjig, dostopnih večini slepih, slabovidnih in oseb z motnjami branja po svetu, kar poleg vseh ovir in tegob v njihovem vsakdanu dodatno prispeva k občutku izključenosti. Knjižna lakota (ang. book famine) je resen svetovni družbeni problem, h kateremu prispeva več dejavnikov; poleg finančnih in birokratskih ovir ljudem z okvarami vida in motnjami branja namreč vrata v svet knjig potencialno zapirajo tudi avtorske in sorodne pravice. To problematiko rešuje Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem (v nadaljevanju Marakeška pogodba), konvencija, ki je bila sprejeta v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (World Intellectual Property Organization, v nadaljevanju WIPO).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

O vlogah in togah

dr. Katarina Bergant, 15.11.2018

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 44/2018Nedavno se je v zvezi z odmevnim sodnim primerom v javnosti razpravljalo o vlogah. O vlogah strank in drugih akterjev v kazenskem postopku, še posebej o vlogi državnega tožilstva. Glede na Zakon o kazenskem postopku, ki vloge vseh akterjev natančno ureja, je razprava o vlogah sicer nenavadna, a očitno potrebna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Kakšna je prihodnost avtorske pravice v EU?

Lora Briški, 13.9.2018

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Lora Briški, Pravna praksa, 34/2018"Znašli smo se v resni situaciji," je zbrane na okrogli mizi o prihodnosti avtorske pravice v Evropski uniji (EU), ki je potekala 31. avgusta v klubskem salonu Maxi v Ljubljani, prek videokonference posvaril Axel Voss, poročevalec odbora za pravne zadeve Evropskega parlamenta, CDU/EPP. Dogodek, ki ga je organizirala Slovenska tiskovna agencija, povezoval pa Jernej Šmajdek, je soočil mnenja o predlagani direktivi EU o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Na spletu objavljena fotografija in avtorske pravice

Ana Babnik, 13.9.2018

Intelektualna lastnina

Ana Babnik, Pravna praksa, 34/2018Pri fotografiji, ki je bila predhodno brez omejevalnih ukrepov za preprečitev njenega prenosa in z dovoljenjem imetnika avtorske pravice objavljena na neki spletni strani, gre po odločitvi Sodišča EU za kršitev avtorske pravice, če se jo objavi na drugi spletni strani, četudi z navedbo reference.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Je bil ZOPNI res retroaktiven?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 30.8.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 32/2018Ustavno sodišče je na začetku letošnjega julija objavilo dolgo pričakovano odločitev o ustavnosti prvega odstavka 57. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), v skladu s katerim se ta zakon uporablja tudi za nazaj (retroaktivno), in sicer za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. januarju 1990.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Nadzor nad nabranimi gobami in vprašanje ustreznosti pooblastil inšpektorjev

David Bertalanič, 19.7.2018

Inšpekcije

David Bertalanič, Pravna praksa, 28-29/2018Vsako leto proti koncu novembra se ob zaključku gobarske sezone v medijih začnejo pojavljati prispevki o posameznikih, ki so iz slovenskih gozdov želeli odnesti po več deset kilogramov gob in bili pri tem zaloteni. Ti medijski prispevki nas opominjajo tudi na tiste, ki naše gozdove varujejo pred prekomernim izkoriščanjem. Na podlagi tretjega odstavka 59. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) lahko pridobi na gobah lastninsko pravico vsakdo, vendar sme nabiralec v posameznem dnevu nabrati največ dva kilograma gob, tistim z največ sreče pa je dovoljeno poleg te količine domov odnesti tudi gobo, ki je težja od dveh kilogramov. Navedene omejitve so zapisane v 5. členu Uredbe o varstvu samoniklih gliv (v nadaljevanju uredba). Nadzor nad izvajanjem tako te uredbe kot tudi drugih pravnih predpisov, na katere se bom skliceval v nadaljevanju, nadzirajo inšpektorji raznih inšpektoratov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 20 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(7) 48(5) 47(6) 46(5)
45(3) 45-46(1) 44(11) 44-45(1)
43(10) 43-44(1) 42(4) 41(3)
41-42(3) 40(3) 40-41(4) 39(2)
39-40(7) 38(9) 38-39(1) 37(6)
37-38(1) 36(4) 36-37(4) 35(9)
35-36(1) 34(9) 34-35(1) 33(3)
33-34(2) 32(9) 31(1) 31-32(8)
30-31(2) 29(1) 29-30(3) 28(5)
28-29(3) 27(7) 27-28(1) 26(4)
26-27(1) 25(6) 25-26(2) 24(5)
24-25(7) 23(12) 23-24(1) 22(4)
Več...

Leto objave

2019(19) 2018(17) 2017(8) 2016(15)
2015(9) 2014(11) 2013(8) 2012(12)
2011(14) 2010(14) 2009(21) 2008(13)
2007(28) 2006(37) 2005(36) 2004(27)
2003(46) 2002(20) 2001(17) 2000(13)
1999(11) 1998(17) 1997(12) 1996(14)
1995(10) 1994(15) 1993(7) 1992(4)
1991(5)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov