O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 169)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Bitcoini kolektivnega upravljanja avtorske pravice - ali kako sodišče iz nič ustvari nekaj

Cene Grčar, 15.3.2018

Intelektualna lastnina

Cene Grčar, Pravna praksa, 10/2018Spori kolektivnih organizacij, zlasti Združenja SAZAS, z uporabniki, mediji, novinarji, odgovornimi uredniki, državnimi uradniki in državnimi organi imajo že dolgo brado. Ne nazadnje o tem priča obsežen pripad zadev, ki jih omenjeno združenje vodi na sodiščih - civilnih, kazenskih in upravnih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Uporaba tolmača na delovnem mestu

Matej Vošner, 15.3.2018

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 10/2018Ali lahko Zavod za gluhe in naglušne zahteva delni dostop do plačilnih list gluhe delavke, ki pri delu uporablja storitve tolmačenja na delovnem mestu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

(Ne)priznavanje stroškov odgovora na pritožbo

Tomaž Mavri, 15.3.2018

Civilni sodni postopki

Tomaž Mavri, Pravna praksa, 10/2018Splošno pravilo glede pravdnih stroškov v 154. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Kako pa je v primeru stroškov pritožbenega postopka?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Pridobivanje podatkov o osebnem dohodku pri drugem delodajalcu

Toni Tovornik, 16.3.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 10/2017Delavec, ki je bil pri sedanjem delodajalcu zaposlen za polni delovni čas, pri drugem delodajalcu pa osem ur na teden, je bil v daljšem bolniškem staležu. Ali lahko delodajalec zaradi uveljavljanja refundacije zahteva od delavca podatke o plači pri drugem delodajalcu, da bi računovodstvo pravilno obračunalo plačo in posredovalo pravilno vsoto na Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Odvetniki in etika

Patricij Maček, 16.3.2017

Odvetništvo in notariat

Patricij Maček, Pravna praksa, 10/2017O izzivih odvetniške poklicne etike je na povabilo dr. Aleša Novaka na PF Univerze v Ljubljani spregovoril predsednik Odvetniške zbornice Slovenije mag. Roman Završek. Predavanje z naslovom Odvetniška zbornica in izzivi odvetniške poklicne etike je potekalo 7. marca v okviru izbirnega predmeta magistrskega študija Etika pravniških poklicev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku

mag. Luka Vavken, 16.3.2017

Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 10/2017Zakonske določbe je glede na njihov odnos do Ustave mogoče v grobem razdeliti v tri skupine. V prvo, daleč največjo skupino sodijo tiste, ki jih lahko neposredno uporabljamo brez bojazni, da bi ob tem prišli v nasprotje z Ustavo, saj je že zakonodajalec ob njihovem nastanku imel pred očmi, da mora biti njihova vsebina prežeta z duhom Ustave. V drugo, k sreči najmanj številno skupino sodijo tiste zakonske določbe, ki so v neposrednem nasprotju z Ustavo. Te določbe so zrele za presojo Ustavnega sodišča. Obstaja še tretja skupina abstraktnih pravnih norm, ki sicer niso v neposrednem nasprotju z Ustavo, so pa hkrati pomensko nepopolne do te mere, da se do njihovega pravega pomena ne moremo dokopati drugače, kot da hkrati v eni roki držimo zakon, v drugi pa Ustavo ter potujemo s pogledom sem in tja. V tem primeru govorimo o ustavnoskladni razlagi zakonskih določb. Ena izmed takšnih je določba o prekluziji iz drugega odstavka 55. člena Zakona o prekrških (ZP-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Socialni spor - prekoračitev tožbenega zahtevka pred sodiščem druge stopnje

Avtor ni naveden, 16.3.2017

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 10/2017Če je dajatveni zahtevek določno opredeljen po višini, sodišče v socialnem sporu nima pravne podlage, da bi tožeči stranki prisodilo kaj več.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Okrogli trikotnik kazenskega procesa

mag. Milan Vajda, 16.3.2017

Kazenski postopek

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 10/2017V kazenskem procesu nastopa pred očmi sodnika vrteči se trikotnik treh najpomembnejših udeležencev, in sicer: obdolženca, tožilca in zagovornika. Gre dejansko za dinamičen proces, v katerem imajo omenjeni udeleženci zakonsko določene vloge in položaje, torej so njihova razmerja zakonsko uokvirjena. V praksi pa lahko pride tudi do primerov, ko je treba po "naravi stvari" ali na podlagi "pravnega občutka" vsebinsko dopolniti in izoblikovati kazenski proces, da ne postane t. i. okrogla zgodba ali neka nova sodniško-odvetniško-tožilska anekdota.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Davčna kazniva dejanja ter njihovo razmerje do zakonite davčne evazije in davčnih prekrškov

Primož Baucon, 16.3.2017

Kazenski postopek, Poravnava davkov in prispevkov

Primož Baucon, Pravna praksa, 10/2017Za učinkovito, pravočasno in kakovostno delovanje ter razvoj države in samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma uresničevanje njihovih funkcij oziroma nalog je treba zagotoviti potrebna materialna sredstva v proračunu (državnem in samoupravnih lokalnih skupnosti) prek ustreznega davčnega sistema kot skupka vseh možnih davčnih oblik (davkov, taks, dotacij, subvencij in nadomestil). Za zadovoljevanje fiskalnih interesov in nemoteno delovanje javnega sektorja je tako treba zagotoviti zakonito in pravočasno izpolnjevanje oziroma plačevanje davčnih obveznosti (davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev). Zaradi možnosti izogibanja (v celoti ali deloma) ali nepravočasnega izvrševanja (kršitve) davčnih obveznosti (kar je treba razlikovati od zakonite davčne evazije) vse države določajo sistem različnih davčnih deliktov ter predpisujejo različne sankcije zanje. Pri tem predstavljajo davčna kazniva dejanja najtežje vrste davčnih deliktov, pri čemer pripada osrednje mesto kaznivemu dejanju davčne zatajitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Stroški najemnine v posebni stečajni masi in položaj ločitvenih upnikov

dr. Tone Jagodic, 16.3.2017

Civilni sodni postopki, Obligacije

dr. Tone Jagodic, Pravna praksa, 10/2017Pri vodenju stečajnih postopkov se pogosto pojavljajo tudi vprašanja, v kolikšni meri so ločitveni upniki dolžni nositi stroške, ki nastanejo v času od začetka stečajnih postopkov. Zlasti se problematika pojavlja v primerih, kadar stroški, povezani z določenimi deli premoženja stečajnega dolžnika, presegajo vrednost posameznega dela premoženja, na katerem je priznana ločitvena pravica. V tovrstnih primerih je treba odgovoriti na vprašanja, kako porazdeliti nastale stroške oziroma do katere višine je z njimi možno obremeniti posamezno posebno stečajno maso in jih v posledici nosijo ločitveni upniki in katere stroške, ki nastanejo s premoženjem, ki spada v posebno stečajno maso, krijejo navadni upniki iz splošne stečajne mase. Odgovor na to tematiko je toliko bolj aktualen, ker sodna praksa pri obravnavi te tematike, zlasti pri najemnini kot strošku, ki nastane v stečajnem postopku, ni povsem enotna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Razveza zakonske zveze z mednarodnim elementom v EU

Katarina Sever, 10.3.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Katarina Sever, Pravna praksa, 10/2016Po spletnih forumih in klepetalnicah zasledimo veliko prošenj zakoncev, ki imajo različno državljanstvo, živijo v različnih državah ali pa živijo v državi, ki ni nujno država njihovega državljanstva, po informacijah, ker se želijo razvezati. Sprašujejo po napotkih, v kateri državi je najbolje sprožiti postopek in katero pravo se bo v postopku uporabilo, kako bo s premoženjem, ki ga imata zakonca v različnih državah, glede preživnine za otroke itd. V zadevah, kot je razveza zakonske zveze, moramo razumeti, da je že sama razveza za zakonca, za otroke pa še posebej, v večini primerov čustveno naporna in boleča. Zato je pomembno, da so zakonci različnih nacionalnosti in različnih državljanstev dobro obveščeni o najnovejših pravnih možnostih, ki se jim ponujajo za uspešno, hitro in kompromisno pot do razveze. Nacionalne zakonodaje se na področju razvez precej razlikujejo, zato je EU sprejela uredbe (Bruselj IIa ali II bis, Uredba Rim III, Uredba o preživninah in Predlog uredbe Rim IV), s katerimi želi poenotiti postopke in zakoncema, ki imata različno državljanstvo in (ali) ne prebivata v isti državi, zagotoviti večjo pravno varnost in predvidljivost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Boj proti terorizmu - pomanjkljivosti slovenske ureditve glede na prakso ZR Nemčije

Nina Židanik, 10.3.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nina Židanik, Pravna praksa, 10/2016Čeprav so v Evropski uniji teroristični napadi čedalje pogostejši, je Slovenija še vedno varna država. Vendar proces globalizacije, napoved boja proti terorizmu in dnevne migracije beguncev iz ogroženih držav čez naše ozemlje pomenijo nevarnost, ki je ne smemo podcenjevati. Navsezadnje so tudi slovenski državljani že odšli v Sirijo in se tam pridružili samooklicani "Islamski državi". Zato se mora tudi Slovenija pripraviti na morebitne grožnje in se na teroristična dejanja odzvati ne le z njihovim sankcioniranjem, temveč zlasti z njihovim preprečevanjem. Pri tem pa je nedvomno treba upoštevati prakso držav, ki take izkušnje že imajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Pravne posledice nezvestobe v zakonski zvezi

Luka Vlačić, 10.3.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Luka Vlačić, Pravna praksa, 10/2016Nezvestoba v zakonski zvezi je razmeroma pogost pojav, ki ima lahko resne psihofizične, finančne in druge posledice. Ali ima lahko nezvestoba tudi pravne posledice? V sodni praksi in pravni teoriji glede tega ni zaslediti veliko napisanega. Zato si v nadaljevanju poglejmo nekatere potencialne pravne posledice nezvestobe s poudarkom na odškodninski odgovornosti nezvestega zakonca za škodo, nastalo prevaranemu zakoncu zaradi nezvestobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Osebni podatki v služnostni pogodbi

Irena Vovk, 10.3.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 10/2016Komunalno podjetje želi z lastnikom nepremičnine skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti za napeljavo svojih vodov po njegovih parcelah. Ali komunalno podjetje potrebuje tudi EMŠO in davčno številko lastnika nepremičnine?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Država kot najemnik poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe za nedoločen čas

Avtor ni naveden, 10.3.2016

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 10/2016Sodba III Ips 89/2014, 9. december 2015 (v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1432/2012) Za najemna razmerja, ki so jih v letih 2006 in 2007 sklenili neposredni proračunski uporabniki, se (primarno) uporabijo določila ZIPRS0607. To velja tudi za najemna razmerja, katerih predm
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Skupna odločba CSD - institucionalno varstvo

Irena Vovk, 10.3.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 10/2016Center za socialno delo (CSD) je v zadevi oprostitve plačila institucionalnega varstva in določitve višine deleža plačila opravljanja storitve posameznemu zavezancu glede na njegovo plačilno sposobnost izdal skupno odločbo vsem trem zavezancem. Skupna odločba vsebuje tudi natančno premoženjsko sliko vsakega od zavezancev in njihovih partnerjev. Ali je taka odločba v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)? Po prvem odstavku 100. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) so upravičenci in drugi zavezanci storitev institucionalnega varstva dolžni plačati, na zahtevo upravičenca do storitve pa CSD, ki je pristojen za upravičenca, odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve v skladu z merili, ki jih je predpisala Vlada z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev. V skladu z 29. členom uredbe o višini prispevkov in oprostitev odloča CSD po predpisih o splošnem upravnem postopku (Zakon o splošnem upravnem postopku - ZUP), če ZSV ne določa drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Najšibkejši člen - škodljivost 433. člena OZ za slovensko poslovno okolje

Ožbej Merc, 10.3.2016

Obligacije

Ožbej Merc, Pravna praksa, 10/2016Ni kakšna revolucionarna ugotovitev ali novost, da pravni red ni zaključen sistem z dobrimi rešitvami za vsak položaj, ki si ga je mogoče zamisliti. Nekatere normativne rešitve so slabe, neprimerne in pomanjkljive, vendar je to običajno in del življenja. Pravni red je živ organizem, ki se s časom spreminja in prilagaja, prav tako pa se spreminja tudi družbena realnost, v kateri obstaja. Zato slabe rešitve ne ostanejo nujno slabe ali pa izgubijo pomen, kadar položaj, ki ga rešujejo, iz takih ali drugačnih razlogov postane manj pereč. Norme, ki so izrazito slabe in hkrati obstojne, so po mojih izkušnjah redke in so izjema, verjetno pa vsak pravnik pozna kakšno tako normo, za katero bi najraje videl, da bi čez noč izginila brez sledu. Zame je med takimi na prvem mestu 433. člen Obligacijskega zakonika (OZ).(Opomba_stevilka)(/Opomba_stevilka)
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Sprememba skrbništva zaradi odhoda v tujino

mag. Barbara Mazovec Kšela, 10.3.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Barbara Mazovec-Kšela, Pravna praksa, 10/2016Mama, ki ima popolno skrbništvo nad 15-letnim otrokom, se namerava preseliti v tujino, v tem času pa naj bi otrok živel pri očetu. Kako najhitreje urediti konkretno situacijo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Pozitivni trendi

Irena Vovk, 10.3.2016

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 10/2016Evropska komisija v poročilu za leto 2016 izpostavlja pozitivne trende skrajševanja trajanja postopkov na slovenskih sodiščih in zmanjševanja števila nerešenih zadev. Pozitivnega odmeva pri Evropski komisiji so bili deležni vse večja digitalizacija poslovanja, vlaganje v prenovo poslovnih procesov in premik k večji kakovosti dela sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Osebni podatki na računalniku ob prenehanju delovnega razmerja

Irena Vovk, 12.3.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 10/2015Delodajalec je v sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi vključil člen, v katerem je zapisano, da je bilo delavcu omogočeno odstraniti z njegovega osebnega računalnika vse dokumente osebne narave, ter člen, ki se določa, da se pogodbeni stranki dogovorita, da je delodajalec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi upravičen v službene namene prosto razpolagati z datotekami in morebitnimi drugimi podatki, ki so ostali na osebnem računalniku, pri čemer uporaba teh podatkov ne pomeni posega v osebnostne pravice delavca. Ali sme delavec zahtevati, da je navzoč pri vpogledu v osebno pošto in druge podatke?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Kaznivo dejanje zvijačnega zapeljevanja - primerno orodje za preprečevanje spolnih zlorab otrok?

Nika Skvarča, 12.3.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nika Skvarča, Pravna praksa, 10/2015Pred dvema letoma smo lahko v dnevnem časopisju prebrali novico o poskusu zvijačnega zapeljevanja. Nekega dne se je devetletna deklica potožila babici, da jo v spletni klepetalnici nadleguje neki fant. Gospa se je takoj podvizala k računalniku, se pod psevdonimom vnukinje prijavila v spletno klepetalnico in namesto nje nadaljevala načeti pogovor. Kaj kmalu se je tudi sama prepričala v resničnost otrokovih trditev. Opolzke ponudbe sogovornika so jo prepričale, da je pograbila telefon in podala prijavo policiji zaradi suma izvršitve kaznivega dejanja zvijačnega zapeljevanja. Zgodba je pozneje dobila veliko večje razsežnosti, vendar je tukaj pomembno le to, da iz domnevnega, prvega primera zvijačnega zapeljevanja ni bilo nič. To pa je povsem pričakovano, saj se pravzaprav nič ni zgodilo. Vsaj ne dovolj za sprožitev kazenskopravnega varstva. Nagovarjanju otroka k spolnemu ravnanju in k osebnemu srečanju bi morala namreč slediti tudi storilčeva konkretna dejanja za uresničitev srečanja. Taka je namreč dikcija novega kaznivega dejanja, ki ga je slovenski zakonodajalec poimenoval Pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene. Njen namen je predvsem preprečiti ali odvrniti fizični stik med otrokom in odraslim. Vendar - ali je taka inkriminacija lahko kos tako zahtevni nalogi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Slovenski dan na Sodišču EU: mar ga zmoremo podaljšati v prihodnost?

dr. Marko Pavliha, 12.3.2015

Sodišča

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 10/2015Sodnik dr. Marko Ilešič je nekoč romantično zapisal, da so "naključje, logično dogajanje ali božja volja pripeljali do tega, da so se v treh (pred)božičnih dneh v treh evropskih državah zgodili nastopi, ki so nas Slovence ponovno navdali s ponosom in utrdili v nas zavest, da pomenimo mnogo več, kot včasih sami o sebi mislimo ..." Decembra 2009 je namreč Sodišče EU prvič razsodilo o predhodnem vprašanju slovenskega sodišča, naš nogometni reprezentant Valter Birsa je na tekmi med svojim klubom Auxerre in Marseillom v duhu fair play dosegel preklic rdečega kartona za nasprotnika, na Dunaju pa je priznana argentinsko-slovenska mezzosopranistka Bernarda Fink v slovenščini veličastno zapela kanček Svete noči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Fotografije kot avtorsko delo

mag. Eneja Drobež, 12.3.2015

Intelektualna lastnina

mag. Eneja Drobež, Pravna praksa, 10/2015V PP sem prebral članek Avtorsko delo kot evropski standard. Imam težave s Tržnim inšpektoratom, ki mojih fotografij ne šteje za avtorsko delo. Pri tem pojasnjuje, da so fotografije v skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) avtorsko delo le, če so individualne duhovne stvaritve fotografa, izpolnjene morajo biti predpostavke glede individualnosti, duhovnosti, stvaritve in izraženosti. Moje fotografije po njihovi razlagi teh pogojev ne izpolnjujejo, ker naj bi bile samo avtorskopravno nevarovane mehanske preslikave posameznih predmetov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Uklonilni zapor - kako naprej?

Zinka Strašek, 12.3.2015

Prekrški, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Zinka Strašek, Pravna praksa, 10/2015Ustavno sodišče je na svoji seji 11. decembra 2014 v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo Varuha človekovih pravic, odločilo, da se prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 19. člena in sedmi odstavek 19. člena (kolikor se nanaša na izvršitev uklonilnega zapora) ter 202.b člen Zakona o prekrških (ZP-1) razveljavijo. Hkrati je odločilo, da se vsi postopki odločanja o uklonilnem zaporu, ki do dneva objave te odločbe še niso bili končani, ustavijo. V primerih, ko je bil postopek odločanja o uklonilnem zaporu do tega dne končan, pa se uklonilni zapor ne izvrši oziroma se njegovo izvrševanje ustavi. S tem je Ustavno sodišče korenito poseglo v ta institut. Kot novost ga je uzakonil ZP-1, ki se je začel uporabljati s 1. januarjem 2005, dotedanja zakonodaja na področju prekrškovnega prava pa ga še ni poznala. V strokovnih krogih je bila odločitev v zvezi z izterjavo glavne sankcije, tj. globe, težko pričakovana že več kot dve leti. Poglejmo si pravne dileme in vprašanja, ki se v praksi pojavljajo v zvezi s sprejeto odločitvijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Dileme in rešitve pri predčasni odpovedi najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, po ZPSPP

mag. Suzana Pisnik, 12.3.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 10/2015Največja težava pri sklepanju najemnih pogodb za nedoločen čas po Zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) je predolg odpovedni rok, ki ga je poleg tega, da po drugem odstavku 24. člena ne sme biti krajši od enega leta, treba odpovedovati po sodni poti, kar pa ta rok lahko samo še podaljša. ZPSPP je bil sprejet leta 1974, od takrat bil nekajkrat spremenjen, kljub spremembam pa ni ustrezno prilagojen sodobnemu času, v katerem posli tečejo hitreje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 10

Leto objave

2018(3) 2017(7) 2016(9) 2015(6)
2014(6) 2013(7) 2012(9) 2011(11)
2010(8) 2009(7) 2008(9) 2007(5)
2006(10) 2004(6) 2001(8) 2000(7)
1999(9) 1998(3) 1997(10) 1996(7)
1995(6) 1994(6) 1992(10)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB C ĆČD ĐEF G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov