O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 6
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 142)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Pravica do zasebnosti in pravica do svobode izražanja

Irena Vovk, 21.4.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2016"Z interneta je tako nemogoče odstraniti podatke, kot je nemogoče odstraniti iz bazena urin, ko se kdo vanj polula," je na 2. dnevih prava zasebnosti in svobode izražanja, ki so potekali 7. in 8. aprila v Kranjski Gori v organizaciji družbe IUS SOFTWARE (GV Založba), s citatom nekega ameriškega sodnika pasti interneta ponazorila programska vodja posveta in odvetnica dr. Nataša Pirc Musar. Danes pravzaprav ni zaposlovalca, ki posameznika ne bi "zguglal" oziroma "sfejsbukal".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Obdelava podatkov o cepilnem statusu zaposlenih

Irena Vovk, 23.4.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2015Ali lahko delodajalec zahteva od zaposlenih, da posredujejo podatke o svojem cepilnem statusu, in ali lahko o cepilnem statusu vodi evidenco?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Nadzor nad izvajanjem zakonodaje o piškotkih

Irena Vovk, 23.4.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2015Posameznika zanima uporaba piškotkov v skladu z ureditvijo v 157. členu Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), zlasti glede analitične rešitve Google Analytics oziroma piškotkov, ki se naložijo ob uporabi vtičnika za Googlov video portal YouTube. Meni namreč, da zdajšnja pojasnila Informacijskega pooblaščenca glede rabe piškotkov, http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/informacijske-tehnologije-in-osebni-podatki/piskotki-odgovori-na-pogosta-vprasanja/ , niso dovolj jasna (zlasti ne za izdelovalce spletnih strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Ali vlagatelju zahteve za sodno varstvo pripada tudi obvestilo o njenem odstopu sodišču?

Ivan Šelih, 23.4.2015

Prekrški

Ivan Šelih, Pravna praksa, 16-17/2015Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana (Mestno redarstvo) je po navadni pošti prejeto vlogo z naslovom Prošnja za ustavitev izterjave kot pravočasno in dovoljeno zahtevo za sodno varstvo odstopilo v reševanje pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani, vendar vlagatelja o tem dejanju ni obvestilo. To dejstvo mu ni bilo sporočeno ali kakorkoli drugače omenjeno niti v obširni komunikaciji z njim po e-pošti. Odstop vloge sodišču je štel za pomoto, ker sodnega varstva ni zahteval, saj naj bi v svojem dopisovanju izrazil zgolj nezadovoljstvo z izrečeno kaznijo. Mestnemu redarstvu je očital, da je bila zadeva poslana sodišču brez "njegove vednosti, odobritve ali zahteve", saj je v roku plačal (polovični) znesek kazni, ker je presodil, da njegovo dopisovanje po e-pošti ni bilo uspešno. Zato ga je presenetilo, da je pozneje prejel še odločitev sodišča s pozivom za plačilo sodne takse. Ker menimo, da so stališča Varuha človekovih pravic RS v tej zadevi lahko zanimiva tudi širše, želimo nanje v tem prispevku še posebej opozoriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Reproduciranje berila za šolski pouk

mag. Eneja Drobež, 23.4.2015

Intelektualna lastnina

mag. Eneja Drobež, Pravna praksa, 16-17/2015Na osnovni šoli želimo starši za otroke svojega razreda iz knjig, revij in svetovnega spleta na list papirja ročno prepisati celotna besedila pesmi, pravljic, basni oziroma ugank. Navedli bi naslov, avtorja in vir, tem besedilom pa bi dodali še risbe otrok. Nato bi te liste natisnili v številu izvodov učencev v razredu in za učiteljico ter jih povezali v "knjigo", ki bi jo imeli naši otroci za berilo pri pouku. Tako narejena berila se ne bi prodajala, financiramo jih starši. Ali je ta projekt pravno izvedljiv?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Zanke slovenske inkriminacije opustitve ovadbe kaznivega dejanja ali storilca

dr. Damjan Korošec, 23.4.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Damjan Korošec, Pravna praksa, 16-17/2015Ob nedavnem soočanju z domnevno serijo evtanazijskih usmrtitev znotraj slovenskega zdravstvenega sistema smo vsaj kazenski pravniki pomislili tudi na problematiko odgovornosti za pasivnost ob seznanitvi z verjetnostjo, da je do tako težkih deliktov prišlo. Pri natančnejšem proučevanju inkriminacije z naslovom Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca iz 281. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) pa se je pokazalo nekaj dogmatično zelo zanimivih nejasnosti v zvezi z objektivnim pogojem kaznivosti, ki otežujejo rabo tega delikta v pravosodni praksi in postavljajo pod vprašaj njegovo smiselnost, vsaj v dani tradicionalni obliki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Ugotavljanje olajševalnih in obteževalnih okoliščin v primeru sprejetega priznanja krivde in obseg sodbenih razlogov

Leon Recek, 23.4.2015

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 16-17/2015V praksi prvostopenjskih sodišč je občasno zaznati dve izstopajoči lastnosti sodb, izrečenih na podlagi sprejetega priznanja krivde, danega na predobravnavnem naroku, glede ugotovljenih olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Gre za skromno obrazložitev, včasih celo brez dokazne ocene, in za opiranje na dokaze, ki na naroku za izrek kazenske sankcije niso bili izvedeni. Oglejmo si problematiko na primeru treh nedavnih odločb prvostopenjskih sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Več odprtosti in angažmaja za skupno dobro

Nastja Velikonja, 23.4.2015

Odvetništvo in notariat

Nastja Velikonja, Pravna praksa, 16-17/2015"Odvetniki ste kot poklicna skupina samostojni in neodvisni, kot posamezni odvetniki pa svobodni v svojem delovanju," je na začetku že 18. odvetniške šole - ta je v organizaciji Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) potekala 17. in 18. aprila v Portorožu - poudaril častni govornik, predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar. Pri tem pa je opozoril, da pride z večjo neodvisnostjo, z večjo samostojnostjo in večjo svobodo tudi več odgovornosti "do sebe in do tistih, za katere si dolžan kot odrasel, dozorel človek s poslanstvom odvetnika v vašem primeru nekaj narediti". Po besedah dr. Cerarja je temeljna naloga odvetnika pomagati posameznikom in skupinam, odvetnike pa je spodbudil k zadostni samokritičnosti in večji odprtosti v družbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Izvršba za upnika hitrejša in cenejša

Nastja Velikonja, 23.4.2015

Civilni sodni postopki

Nastja Velikonja, Pravna praksa, 16-17/2015"V več kot 95 odstotkih primerov, ko po Bruseljski uredbi I bis ne bi bil vložen ugovor, bo izvršba za upnika po novem malo hitrejša in cenejša, z ekonomskega vidika pa naj bi po nekaterih ocenah zaradi odprave eksekvature v EU prihranili 48 milijonov evrov," je na uvodnem predavanju že 13. dnevov civilnega in gospodarskega prava povedala docentka na PF v Ljubljani dr. Jerca Kramberger Škerl. Celotna uvodna sekcija dogodka, ki je potekal v Portorožu 16. in 17. aprila, je bila tako namenjena pomembni reformi Uredbe Bruselj I (BU I) iz leta 2012, ki je bila usmerjena v učinkovitejše uveljavljanje terjatev proti dolžnikom iz druge države. Dne 10. januarja 2015 je namreč BU I nadomestila Uredba št. 1215/2012, imenovana tudi BU I bis.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Vezanost pravdnega sodišča na pravnomočen sklep o izreku vzgojnega ukrepa mladoletniku

Avtor ni naveden, 23.4.2015

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2015Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku zoper mladoletnega storilca, je pravdno sodišče glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti mladoletnega storilca po 14. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vezano tudi na pravnomočni sklep o izrečenem vzgojnem ukrepu, izdan v tem kazenskem postopku zoper mladoletnega storilca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Pirove zmage zasebnosti

dr. Aleš Završnik, 24.4.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 16-17/2014Sodišče Evropske unije je v združenih zadevah C-293/12 in C-594/12 8. aprila 2014 odločilo, da je Direktiva o hrambi prometnih podatkov neveljavna; z jasno opombo, da ni omejilo učinka sodbe in ta učinkuje ex tunc. Ustavno sodišče RS, ki je zadržalo odločanje o zahtevi Informacijskega pooblaščenca za presojo ustavnosti ZEKom-1, ki implementira Direktivo, bo zdaj opogumljeno sprejeti odločitev - da to zahteva pogum, dokazujejo ustavna sodišča Nemčije, Češke in Romunije, ki so transponiranje že razveljavila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Ko moj telefon vohuni za mano

dr. Primož Gorkič, 24.4.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 16-17/2014Zgodila se nam je tehnologija. Vedno prisotna, vse prežemajoča, s popolnim spominom, komunikativna, elegantna, dih jemajoča, izdajalska. Še dobro, da se ne zavedamo, kako ranljivi smo zaradi nje. Če vas vprašam, ali ste žrtev kibernetske kriminalitete, bi večina morala odgovoriti: ne vem. Kazniva dejanja, podkrepljena s sodobno tehnologijo, niso izziv le za organe kazenskega postopka, tudi viktimizacijski procesi so se precej spremenili. Žrtev sploh ne ve, kaj se ji dogaja (je nevednost blagoslov?).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Upravljanje kazenskega postopka - kaj se lahko naučimo iz izkušenj Anglije

Janko Marinko, 24.4.2014

Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 16-17/2014Novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je v slovenski kazenski postopek vnesla institute, ki pomembno spreminjajo delovanje celotne kazenskopravne verige. Gre za predobravnavni narok, sporazum o priznanju krivde in priznanje krivde. Ta novost je sočasna s siceršnjim pospešenim uvajanjem postopkov prenove poslovnih procesov na sodiščih. Že ob pisanju novele smo predvidevali, da bo priznanje prišlo v poštev v precejšnjem številu zadev, kar se potrjuje v praksi in je osnova za temeljite posege v utečeno poslovanje. V Angliji in Walesu te institute poznajo že dolgo, prav tako pa trenutno prenavljajo poslovne procese sodišč, zato je spremljanje tamkajšnjega razvoja zanimivo in poučno tudi za nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Pridobitev odredbe za hišno preiskavo v prekrškovnem postopku

mag. Tine Jurič, 24.4.2014

Prekrški

mag. Tine Jurič, Pravna praksa, 16-17/2014S hišno preiskavo se poseže v eno najbolj temeljnih ustavno varovanih pravic in svoboščin, to je v pravico do nedotakljivosti stanovanja. Hkrati pa lahko, seveda ob upoštevanju načela sorazmernosti, pomeni učinkovito dejanje za odkritje storilcev prekrška in za pridobitev materialnih dokazov (dokumentacije, predmetov) v prekrškovnih postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Gospodarska kriminaliteta

Irena Vovk, 24.4.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2014Vlada je julija 2012 sprejela Strategijo obvladovanja gospodarske kriminalitete v RS in določila delovno skupino za spremljanje izvajanja Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin in za spremljanje izvajanja strategije. Na seji 17. aprila pa se je Vlada seznanila z letnim poročilom delovne skupine za leto 2013, v katerem so izpostavljeni problemi delovanja specializiranih preiskovalnih skupin po 160.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Odmera kazni - alternativni način izvršitve kazni zapora

Avtor ni naveden, 24.4.2014

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2014Sodišče v primeru, ko se odloči za alternativni način prestajanja kazni zapora v obliki zapora ob koncu tedna, izbere oziroma odloči, na katerega od dveh v zakonu predpisanih načinov bo obsojenec izvrševal svojo obveznost, torej ali bo med tednom delal ali se bo izobraževal. Pogoj, da je obsojenec zaposlen ali da se izobražuje, je treba po naravi stvari le ugotoviti - ta okoliščina ne zahteva posebne obrazložitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Izločitev sodnika - odklonilni razlog

Avtor ni naveden, 24.4.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2014Vrhovno sodišče RS Sklep II Ips 214/2013, 20. februar 2014 (v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 595/2013) URS - 23. člen ZPP - 6. točka 70. člena, prvi odstavek 74. člena, 2. točka drugega odstavka 339. člena O predlogu stranke za izločitev sodnika mora biti odločeno naj
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Privilegij zoper samoobdolžitev

Avtor ni naveden, 24.4.2014

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2014Pravica privilegija zoper samoobdolžitev iz četrte alineje 29. člena URS je dana le fizičnim ne pa tudi pravnim osebam, zato se tudi določba četrtega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku ne nanaša na pravne osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Preverjanje pristnosti diplomskih nalog

Irena Vovk, 24.4.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2014Ali lahko univerza obdeluje osebne podatke študentov za namene preverjanja pristnosti njihovih diplomskih nalog? Na eni od slovenskih univerz so namreč dobili priložnost za testiranje aplikacije tujega proizvajalca (iz ZDA), ki omogoča preverjanje pristnosti zaključnih del študentov (ali gre za plagiat). Za ta namen bi morali vsa zaključna dela, ki so že objavljena na portalu univerzitetne digitalne knjižnice, prenesti (v obliki pdf) v testno bazo (aplikacijo) tujega proizvajalca, v kateri bi se izvajalo testiranje preverjanja njihove pristnosti. V aplikacijo bi se poleg že obstoječih zaključnih del prenašala tudi vsa novonastala zaključna dela, objavljena na portalu univerzitetne digitalne knjižnice. Do baze podatkov v tej aplikaciji bi imeli dostop administratorji aplikacije in druge pooblaščene osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Več zapornikov

Irena Vovk, 25.4.2013

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2013"Lani je bilo v povprečju dnevno zaprtih 1.418 oseb, kar je za šest odstotkov več kot leto poprej, prav tako se je povečalo skupno število zaprtih oseb na 5.270 (94,4 odstotka moških in 5,6 odstotka žensk), kar je za 2,7 odstotka več kot v letu 2011," je na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi letnega poročila 2012, povedal generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič. Številke so najvišje od obstoja samostojne države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

ZFPPIPP-E - drugi poizkus

mag. Uroš Ilić, 25.4.2013

Civilni sodni postopki

mag. Uroš Ilić, Pravna praksa, 16-17/2013Vlada Republike Slovenije je 18. aprila 2013 določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in ga predložila Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo (ZFPPIPP-E). Zakon o finančnem poslovanj
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Zagovor zunajzakonske skupnosti

Tomaž Pavčnik, 25.4.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 16-17/2013V zadevi U-I-212/10 (dedovanje neregistriranih homoseksualnih partnerjev), ki je presenečenje le za tiste, ki vsepovsod in tako tudi v Ustavnem sodišču vidijo politiko, je od vsega, ne prvič, najbolj zanimivo pritrdilno ločeno mnenje Jana Zobca. Tako kot pri esejistiki in leposlovju tudi tu bralčev intelektualni profit ni odvisen od tega, ali se z avtorjem strinja ali ne. Sam se z njegovo tezo, da je institut zunajzakonske zveze sam po sebi ustavno sporen, na primer ne strinjam. A to ne pomeni, da zato njegova miselna provokacija, ki iz tega sledi, zame ni učinkovita. V pritrdilnem ločenem mnenju si namreč, ne brez ironije, postavi vprašanje, ali ne bi bilo diskriminacije mogoče odpraviti tudi tako, da bi položaj heteroseksualne zunajzakonske skupnosti izenačili s homoseksualno, in ne obratno, kar je zdaj, vsaj z dednopravnega vidika, vsebina odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Ureditvene začasne odredbe: pregled sodne prakse

Uroš Pavlina, 25.4.2013

Civilni sodni postopki

Uroš Pavlina, Pravna praksa, 16-17/2013Ureditvena (regulacijska) začasna odredba je odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v postopku, v katerem je predlagana. Namenjena ni zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni ureditvi spornega pravnega razmerja. Ker ureditvene začasne odredbe zakonsko niso izrecno urejene, se je njihova dopustnost, skupaj s pogoji za izdajo, oblikovala skozi prakso slovenskih sodišč, ki jo predstavljam v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Zemljiški dolg in zlorabe

Igor Vuksanović, 25.4.2013

Lastnina in druge stvarne pravice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 16-17/2013Mediji že dlje časa poročajo o nenavadni uporabi pravnega instrumenta zemljiškega dolga. Na prvi pogled je nemogoče, da bi tako nenadno množično uporabo tega sicer nekoliko obskurnega pravnega instituta spodbudila želja po legitimnih poslovnih operacijah. Ne smemo posploševati, a zemljiški dolg se resnično pojavlja v nenavadno velikem številu "kontroverznih primerov". Zdi se, da ta pravni instrument množično uporabljajo predvsem osebe, proti katerim se vodijo ali bi se lahko začeli različni pravni postopki, katerih skupna točka je tveganje, da bo oseba na koncu ostala brez določenega nepremičnega premoženja (kot posledica naložene odškodninske ali druge civilnopravne odgovornosti, zaradi neplačanih davkov ali na podlagi nekaterih ukrepov s področja kazenskega prava). Ne glede na to, ali gre za nekdanje pripadnike poslovnih elit ali za osumljence klasičnih kaznivih dejanj, ima zemljiški dolg očitno nekatere značilnosti, ki pritegujejo ljudi, željne odtegniti svoje premoženje upnikom in državi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

(Ne)učinkovitost instituta seznama dolžnikovega premoženja v izvršilnem postopku

Franci Krivec, 25.4.2013

Civilni sodni postopki

Franci Krivec, Pravna praksa, 16-17/2013Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), sprejet leta 1998, je v slovenski civilni izvršilni postopek uvedel institut seznama dolžnikovega premoženja. V obrazložitvi takratnega predloga zakona je predlagatelj pojasnil, da se ta institut uvaja po vzoru avstrijske in nemške zakonodaje ter da bo nedvomno zagotovil uspešnejšo izvedbo izvršilnih postopkov. V praksi pa se je v vseh teh letih in po več novelah zakona izkazalo, da upniki na podlagi tega instituta le v zelo redkih primerih pridejo do uporabnih podatkov o dolžnikovem premoženju in da ga najpogosteje uporabljajo zgolj za zavlačevanje brezupnih izvršilnih postopkov, sodiščem pa se z njim povzročajo tudi znatni stroški.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

2018(7) 2017(12) 2016(7) 2015(9)
2014(9) 2013(11) 2012(10) 2010(9)
2009(12) 2008(16) 2007(12) 2001(7)
1998(9) 1993(12)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B CĆČ D ĐE F G H I J K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov