O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 12 (od skupaj 12)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravne posledice dedne nevrednosti

mag. Polona Kukovec, 21.4.2017

Dedovanje

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 16-17/2017Dedna nevrednost je institut, ki v primerih hujših prekršitev zoper zapustnika dediču prepreči dedovanje tako na podlagi zakona kot na podlagi oporoke. Razloge dedne nevrednosti Zakon o dedovanju (ZD) v 126. členu taksativno našteva in nato v naslednjem členu določa pravne posledice za potomce dedno nevrednega (prvi odstavek 127. člena ZD). Na prvi pogled se zdi, da se besedilo prvega odstavka 127. člena ZD nanaša tako na zakonito kot tudi na oporočno dedovanje, vendar pa po mojem mnenju sistematična razlaga določb ZD nujno vodi do sklepa, da je prvi odstavek 127. člena ZD dobesedno uporabljiv le v primeru dedovanja na podlagi zakona, ne pa tudi v primeru dedovanja na podlagi oporoke. Namen prispevka ni celovita teoretična obdelava instituta dedne nevrednosti, temveč prikaz njegove aplikacije na hipotetičnem primeru. V prispevku bom osvetlila pojem vstopne pravice in argumentirala, da vstopna pravica pri oporočnem dedovanju ne pride v poštev. V nadaljevanju se bom vprašala, kdo deduje delež dedno nevrednega v primeru dedovanja na podlagi zakona in kdo v primeru dedovanja na podlagi oporoke. Sklepno pa bom pokazala na procesno razsežnost zastavljenega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Premoženje nezakonitega in zakonitega izvora - odvzem celotnega pomešanega premoženja neustaven

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2017Točka 1 4. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11) je bila v neskladju z Ustavo, kolikor je v primeru pomešanja premoženja zakonitega in nezakonitega izvora omogočala odvzem celotnega pomešanega premoženjskega predmeta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Obseg odločanja o dovoljenosti dokazov na predobravnavnem naroku

mag. Aleksander Karakaš, 21.4.2017

Civilni sodni postopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 16-17/2017Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je bil v kazenski postopek pred glavno obravnavo uveden poseben, predobravnavni narok (členi 285.a-285.f ZKP). Na naroku, katerega splošni namen je preizkus možnosti za izrek sodbe brez glavne obravnave ali možnosti za njen hitrejši oziroma čim manj oviran potek, se obdolženec izjavi o krivdi za kaznivo dejanje (člena 285.b in 285.c ZKP), odpove določenim pravicam (285.f člen ZKP), poda dokazne in druge procesne predloge ter predlaga izločitev nedovoljenih dokazov (285.d člen ZKP). Ker morebitno obdolženčevo priznanje krivde zaradi predpisanih pogojev za njegovo veljavnost iz točk 1-3 prvega odstavka 285.c člena ZKP ni identično dotedanjemu priznanju krivde v okviru zaslišanja na policiji (prvi odstavek 148.a člena ZKP) ali potem pred preiskovalnim sodnikom (prvi odstavek 178. člena ZKP) ter še kasneje v zagovoru na glavni obravnavi (prvi odstavek 324. člena ZKP) in ker dejansko izključuje najpomembnejše procesno dejanje kazenskega postopka (glavna obravnava), ki je ne nazadnje civilizacijska pridobitev, je razumljivo, da je bilo v primerjavi z ostalimi možnostmi deležno največjega strokovnega zanimanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Rok za vložitev predloga za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2017Določbe 129.a člena ZKP, 13. člena ZIKS-1 pa tudi 86. člena KZ-1 ne omogočajo sklepa, da lahko obsojenec tudi po preteku petnajstdnevnega roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, ko je že na prestajanju kazni, poda predlog za alternativno izvrševanje kazni zapora, z nadomestitvijo kazni zapora z delom v splošno korist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Posredovanje osebnih podatkov invalidov

Matej Vošner, 21.4.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 16-17/2017Ali lahko delodajalec pri iskanju ustrezne nadomestne zaposlitve za pri njem zaposlenega invalida, ki mu sam ne more ponuditi ustreznega dela, uporablja podatke iz odločbe ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti in njegove druge osebne podatke?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Še vedno o uradu evropskega javnega tožilca

dr. Primož Gorkič, 21.4.2017

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 16-17/2017V Coimbri je 29. in 30. marca potekal simpozij ECLAN-a, akademske mreže za evropsko kazensko pravo. V središču pozornosti je bilo zadnje besedilo osnutka uredbe o uradu evropskega javnega tožilca (EJT) z dne 31. januarja 2017. Ker med državami članicami ni soglasja za uvedbo urada EJT, je skupina držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, sprožila mehanizem okrepljenega sodelovanja na podlagi prvega odstavka 86. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, se hranijo, dokler se hrani kazenski spis

Avtor ni naveden, 21.4.2017

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2017Prvi odstavek 154. člena Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/12 - UPB8, 47/13 in 87/14) je v neskladju z Ustavo, kolikor določa, da podatke, sporočila, posnetke ali dokazila, pridobljene z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, hrani sodišče, dokler se hrani kazenski spis.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Slabi zgledi vlečejo tudi sodnike

mag. Igor Strnad, 21.4.2017

Civilni sodni postopki

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 16-17/2017Pred različnimi sodišči prve stopnje z območja Višjega sodišča v Mariboru tečejo številni spori oškodovancev, ki od pravne osebe s sedežem v Republiki Avstriji zahtevajo plačilo denarne odškodnine za povzročeno škodo. V teh sporih je toženka v odgovoru na tožbo podala tudi ugovor "mednarodne nepristojnosti slovenskih sodišč" in predlagala, da se slovensko sodišče "razglasi za nepristojno".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravica do pozabe v praksi evropskih sodišč

Helena Uršič, 21.4.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Helena Uršič, Pravna praksa, 16-17/2017Sodišče EU je v odmevni sodbi Google Spain vzpostavilo pravico do pozabe (ang. right to be forgotten). Gre za pravico posameznika, da pod določenimi pogoji zahteva umik rezultatov iskanja njegovega imena od ponudnika spletnega iskalnika, če obdelava teh podatkov iz določenih razlogov (predvsem če so podatki nepopolni, netočni ali neažurni) ni (več) v skladu z veljavnimi določbami direktive o varstvu osebnih podatkov. Odločitev je močno odmevala v medijih, pri uporabnikih spleta pa je okrepila upanje, da bodo vsaj do določene mere lahko ponovno vzpostavili nadzor nad svojimi podatki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Premiki k večji dostopnosti sodnih obravnav

Toni Tovornik, 21.4.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 16-17/2017Ministrstvo za pravosodje je s prilagoditvijo Sodnega reda naredilo korak naprej pri dostopnosti sodnih obravnav za gluhe, naglušne in gluhoslepe osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Okrogla miza: Zavedanje nevarnosti populizma in fašizma - kaj s svobodo izražanja in kako z mediji

dr. Andraž Teršek, 21.4.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 16-17/2017Na Bledu so se dne 6. in 7. aprila 2017 odvijali 3. dnevi prava zasebnosti in svobode izražanja v organizaciji GV Založba, IUS Software. Dne 7. aprila se je na dnevnem redu zvrstila okrogla miza z naslovom "Zavedanje nevarnosti populizma in fašizma - kaj s svobodo izražanja in kako z mediji", ki jo je vodila dr. Nataša Pirc Musar iz odvetniške družbe Pirc Musar. Pri okrogli mizi so poleg dr. Andraža Terška sodelovali še dr. Bernard Nežmah, sociolog in publicist, ter Tjaša Slokar Kos, odgovorna urednica informativnega programa moderatorke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Predlog Zakona o probaciji

mag. Jasmina A. Tabaković, 21.4.2017

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 16-17/2017Vlada je marca sprejela predlog Zakona o probaciji (v nadaljevanju predlog ZOP) in ga v sklopu paketa sprememb kazenskopravne zakonodaje predložila v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru. V slovenski pravni prostor se probacijska služba uvaja kot instrument resocializacije storilcev kaznivih dejanj z institucionalno organiziranim centralnim organom, Upravo Republike Slovenije za probacijo, ter z mrežo probacijskih enot, ki bodo v primeru izrečenih ali določenih skupnostnih sankcij celovito obravnavale storilce in žrtve kaznivih dejanj. Slovenija se bo tako pridružila skupini držav, ki s probacijskimi službami skrbijo za rehabilitacijo in resocializacijo oseb, ki se znajdejo v navzkrižju z zakonom, kar naj bi prek generalne in specialne prevencije vodilo k zmanjševanju kriminalitete, prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora in k povečanju varnosti ljudi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

< Vsi
2017(12)
> April(12)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A BCĆČDĐEFG HIJK LMNOPQRS ŠT U V WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov