O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 9
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 221)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

K predlogu zakona o strokovnih pomočnikih sodstva

mag. Evelin Pristavec Tratar, 18.1.2018

Sodišča

mag. Evelin Pristavec-Tratar, Pravna praksa, 2/2018Vlada Republike Slovenije je na seji dne 11. januarja 2017 potrdila besedilo predloga novega Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT). Predlog ZSICT med cilji zasleduje sistemsko ureditev statusnih in organizacijskih vsebin s tega področja v enovitem predpisu, zagotavlja visoko raven kakovosti izvedenskih mnenj, cenitev in tolmačenj, s sorazmernimi ukrepi krepi odgovornost strokovnih pomočnikov sodstva, stroki omogoča večjo in določnejšo vlogo pri obravnavi strokovnih vprašanj ter skuša na nezapleten in učinkovit način omogočiti izvajanje predvidenih procesov tako, da bo hkrati zagotovljena tudi pravna varnost licenciranih strokovnjakov. Vsi navedeni cilji vsekakor niso brez širšega ozadja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Rok za pritožbo zoper sodbo po ZPP-E: petnajst ali trideset dni?

dr. Ivanka Demšar Potočnik, 18.1.2018

Civilni sodni postopki

dr. Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 2/2018Le nekaj mesecev po pričetku uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) so v praksi nastopile prve težave. Pojavilo se je namreč vprašanje, kako razlagati določbo tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v povezavi z določitvijo pritožbenega roka in roka za odgovor na pritožbo (slednji je odvisen od prvega). Praksa prvostopenjskih sodišč je različna. Nekatera določajo petnajstdnevni, druga pa tridesetdnevni rok za pritožbo. Ker tako ravnanje ne škoduje le pravdnim strankam (posega v njihovo ustavno pravico do enakega varstva pravic in pravico do pravnega sredstva), temveč ogroža temelje ustavne ureditve (posega v načelo pravne varnosti in zaupanja državljanov v sodstvo), bi bilo na tem področju treba čim prej zagotoviti enotno sodno prakso oziroma doseči ustavnoskladno razlago omenjene določbe. V prispevku bom predstavila pogled na razloge, ki vodijo v različno tolmačenja zakonske norme, in razmišljala o tem, kako čim prej doseči enotno sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Medijski pravili "must-carry" in "must-offer" v razmerju do avtorske in sorodnih pravic

dr. Miha Trampuž, 18.1.2018

Intelektualna lastnina

dr. Miha Trampuž, Pravna praksa, 2/2018Posamezna pravna področja so bolj ali manj zaokroženi in celoviti sklopi pravil, ki urejajo določen segment družbe glede na njegove značilnosti, potrebe in namene. Posebna vprašanja se lahko odprejo, kadar pride do soočenja, prekrivanja ali celo konfrontacije dveh različnih pravnih področij. Tak primer je razmerje med medijskim in avtorskim pravom, ki se posebej izostri pri medijskem pravilu o obveznosti (kabelskega) prenosa RTV-programov posebnega pomena oziroma pri t. i. pravilih "must-carry" in "must-offer". Postavlja se vprašanje, ali lahko medijsko pravo poseže v ali celo preseže sistem avtorskega prava tako, da se določena avtorska pravica ne upošteva in ne izvaja. Odgovor na to vprašanje skušam poiskati v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Pregon bančne kriminalitete

Toni Tovornik, 18.1.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Banke in hranilnice

Toni Tovornik, Pravna praksa, 2/2018Specializirano državno tožilstvo ima polne roke dela z zadevami s področja bančne kriminalitete.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Pasivna stvarna legitimacija DARS - nepogodbena odškodninska odgovornost posrednega zastopnika

Avtor ni naveden, 18.1.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/2018V primerih, ko gre za nepogodbeno odškodninsko odgovornost v razmerju do tretjih, mora še toliko bolj veljati, da za povzročeno škodo tretjemu odgovarja (tudi) posredni zastopnik sam, četudi je tretjim povzročena pri opravljanju nalog za račun zastopanega in v zvezi s temi nalogami. Ne le, da posredni zastopnik pravno ravna v lastnem imenu, tudi sicer bo odločitev za deliktno ravnanje, ki rezultira v povzročitvi škode, običajno izvirala iz sfere neposrednega povzročitelja, četudi ni mogoče a priori izključiti primerov, da bi naročitelj mandatarju (kot posrednemu zastopniku) naročil prav tako ravnanje. Zato ni najti razumnega razloga, ki bi izključeval odgovornost DARS (civilnopravno deliktno sposobne so tudi pravne osebe) za škodo, povzročeno tretjemu ob gradnji avtoceste.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Sklepanje zakonskih zvez po Družinskem zakoniku

Maja Kotnik Hriberšek, 18.1.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Maja Kotnik-Hriberšek, Pravna praksa, 2/2018Medtem ko je Zakon o partnerski zvezi naredil velik korak naprej glede obličnosti in svečanosti obreda sklepanja partnerskih zvez, tega ne moremo reči za Družinski zakonik. Razloga za spremembo na tem področju naj bi bila diskretnost in manjši formalizem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Rok za pritožbo zoper sodbo po noveli ZPP-E

mag. Jure Levovnik, 18.1.2018

Civilni sodni postopki

mag. Jure Levovnik, Pravna praksa, 2/2018Novela Zakona o pravdnem postopku ZPP-E, ki se je skoraj v celoti (z določenimi izjemami) začela uporabljati 14. septembra 2017, je podaljšala rok za pritožbo zoper sodbo s 15 na 30 dni (333. člen ZPP). V praksi se redno dogaja, da kot pooblaščenci strank v pravdnih postopkih prejemamo prvostopenjske sodbe, ki so izdane po 14. septembru 2017 in ki v pravnem pouku vsebujejo še stari, 15-dnevni, rok za pritožbo. Takšna praksa je po mojem mnenju napačna in ima negativne posledice tako za stranke kot za sodišča in celoten sodni sistem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Opis kaznivega dejanja v kazenskem postopku, prvi del: vsebinske in formalne razsežnosti opisa kaznivega dejanja

dr. Primož Gorkič, 18.1.2018

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 2/2018V kazenskih postopkih, ki sledijo akuzatorno-inkvizitorni tradiciji, običajno kot informacijsko hrbtenico postopka označujemo kazenski sodni spis. Latinski rek Quod non est in actis non est in mundo danes nedvomno še vedno velja in opozarja na spoznavne omejitve, ki spremljajo vsak, ne le kazenskega postopka. Vendar pa se s krepitvijo akuzatornih prvin kazenskega postopka kot informacijski temelj vsake kazenske zadeve vse močneje vzpostavlja opis kaznivega dejanja. To potrjuje tudi novejša judikatura slovenskih in tujih oziroma mednarodnih sodišč. Zato kaže tej prvini kazenskih postopkov nameniti nekoliko več pozornosti in sistematične obdelave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Rok hrambe osebnih podatkov delavcev po privolitvi

Matej Vošner, 18.1.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 2/2018Ali je treba podatke o osebnih telefonskih številkah delavcev prijaviti v ločeno zbirko ali jih je možno vključiti v obstoječo zbirko osebnih podatkov? Ali je rok hrambe osebnih telefonskih številk delavcev do izteka delovnega razmerja treba navesti že na obrazcu, s katerim delavec poda osebno pisno privolitev, in kako je z rokom hrambe skupinskih fotografij, ko zaposlenemu na fotografiji delovno razmerje preneha?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Pogoji za opravljanje upravljanja

Boštjan Udovič, 18.1.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Boštjan Udovič, Pravna praksa, 2/2018V tem prispevku na temo upravljanja nepremičnin v Republiki Sloveniji bom nekaj besed namenil predvsem problematiki pogojev za opravljanje dejavnosti oziroma njihove odsotnosti in vplivu, ki ga ima takšna popolna deregulacija na tako občutljivem področju za izvajalce in uporabnike storitev upravljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Smernice za varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih

Toni Tovornik, 19.1.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 2/2017Informacijski pooblaščenec je decembra lani izdal Smernice za varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, saj beleži na tem področju veliko število tako prijav zaradi kršitev varstva osebnih podatkov kot tudi zaprosil za mnenja. Nove smernice, ki so javno dostopne in dopolnjujejo obstoječo zbirko 340 mnenj, so namenjene predvsem vodilnim kadrom ter pravnim, kadrovskim in IT-službam delodajalcev pri zagotavljanju zakonite obdelave osebnih podatkov, delavcem in sindikalnim združenjem pa so v pomoč pri uresničevanju njihovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

V register vpisane vse nerazglašene sodne oporoke

Toni Tovornik, 19.1.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 2/2017Notarska zbornica Slovenije je v skladu z dogovorom z Vrhovnim sodiščem RS in Ministrstvom za pravosodje RS v Centralni register oporok vpisala skupno 12.882 oporok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Naklep in namen pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti

dr. Matjaž Ambrož, 19.1.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 2/2017V slovenskem pravnem prostoru imamo nekaj zmede glede razmerja med pojmom naklepa in namena. Namen se tradicionalno enači s pojmom "obarvanega naklepa", poleg tega se pogosto izpeljuje sklep, da je kazniva dejanja, katerih zakonski opisi omenjajo posebne namene storilca, mogoče izvršiti le z direktnim naklepom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Kar na poligraf z "zlikovci"?!

dr. Andraž Teršek, 19.1.2017

Kazenski postopek

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 2/2017Problem slovenskega kazenskega sodstva - tako kot kateregakoli drugega sodstva ali drugega področja prava ali pravne politike - ni previsoka raven pravne zaščite temeljnih ustavnih in človekovih pravic in svoboščin, niti to, da bi imeli t. i. ali domnevni ali zelo verjetni "kriminalci" preveč pravic, niti pravno postopkovna doslednost pri ugotavljanju odgovornosti in krivde v funkciji vladavine prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Fikcija vročitve sodnega pisanja - dejansko prebivališče stranke - pravica do izjave v postopku

Avtor ni naveden, 19.1.2017

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/2017Naslovniku sodnega pisanja je treba omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji v skladu 141. in 142. členom ZPP ni bila pravilna, ker je stanovanje, kjer je bila vročitev opravljena, opustil. Za opustitev je glede na okoliščine posamičnega primera mogoče šteti tudi daljšo odsotnost iz stanovanja, čeprav se naslovnik po določenem času namerava vrniti v prvotno stanovanje. Pri presoji je treba upoštevati predvsem namen določb o nadomestnem vročanju (140. člen ZPP) in vročanju z obvestilom o sodnem pisanju v poštnem predalčniku (141. člen ZPP), ta pa je v tem, da zagotavljajo razumno pričakovanje, da se bo naslovnik lahko pravočasno seznanil z vročenim pisanjem. Izjemna dopustitev fikcije vročitve namreč temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Enkratno plačilo obnove fasade s strani etažnega lastnika

dr. Anita Napotnik, 19.1.2017

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 2/2017V večstanovanjski hiši želijo etažni lastniki pristopiti k sanaciji fasade. Vsi etažni lastniki se strinjajo z najemom kredita z zastavo sredstev rezervnega sklada, razen enega etažnega lastnika, ki želi investicijo poplačati v gotovini v enkratnem znesku. V tem primeru bi skladno s Pravilnikom o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad še naprej plačeval osnovni mesečni prispevek v rezervni sklad.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Predlogi državnega tožilstva za boljše inkriminacije

Hinko Jenull, 14.1.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 2/2016Prispevek temelji na predlogih, ki jih je Vrhovo državno tožilstvo Republike Slovenije v preteklem obdobju posredovalo Ministrstvu za pravosodje v okviru strokovnega sodelovanja pri pripravi sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika (KZ-1) ali pa samostojno, ob zaznanih pomanjkljivostih zakonske ureditve ali težavah pri uporabi posameznih določb splošnega in posebnega dela KZ-1 v praksi. Zaradi vključitve osebnih pogledov in mnenj avtorja posameznih ocen in predlogov ni mogoče šteti za uradna stališča tožilske institucije, ampak le kot pobudo za morebitni zakonodajni premislek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Sodna odpoved najemne pogodbe za poslovne prostore - začetek teka odpovednega roka

Avtor ni naveden, 14.1.2016

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/2016Odpovedni rok v primeru sodne odpovedi najemne pogodbe za poslovni prostor teče od vročitve odpovedi sopogodbeniku. Spoštovanje odpovednega roka mora sodišče pred izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora preveriti po uradni dolžnosti, po izdaji naloga za izpraznitev poslovnega prostora pa na ugovor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Očetovski dopust

Irena Vovk, 14.1.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Irena Vovk, Pravna praksa, 2/2016V skladu z novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1A) ima oče od 1. januarja 2016 naprej pravico do očetovskega dopusta v trajanju 70 koledarskih dni. Dvajset dni očetovskega dopusta je plačanega, saj država zagotavlja očetovsko nadomestilo. Za preostalih 50 dni pa država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Prvih 15 dni dopusta mora oče izrabiti do šestega meseca otrokove starosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

"Nekrivdna" odpoved koncesijske pogodbe

dr. Klemen Pohar, 14.1.2016

Obligacije

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 2/2016Dolžniško razmerje, katerega trajanje ni določeno, lahko vsaka stranka prekine z odpovedjo. Smisel tega pravila je v dejstvu, da obligacijsko razmerje po svoji naravi ni neskončno, temveč je usmerjeno v prenehanje z izpolnitvijo, to prenehanje pa je dispozicija pogodbenih strank. Koncesijske pogodbe so kot upravne pogodbe (pogodbe javnopravne narave) urejene v specialni zakonodaji, zato se pravila OZ o odpovedi zanje neposredno ne uporabljajo. Zaradi tega in ob odsotnosti jasne specialne ureditve je bilo glede koncesij na področju lekarniške dejavnosti do nedavnega nejasno, ali je dopustna njihova odpoved s strani koncedenta, ne da bi za to obstajali (krivdni) razlogi v sferi koncesionarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Sodna presoja primernosti tarif kolektivnih organizacij

dr. Eneja Drobež, 14.1.2016

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 2/2016V članku želim na tipskih sporih med kolektivnimi organizacijami za varstvo avtorskih in sorodnih pravic in uporabniki pokazati, da morajo sodišča presojati tudi primernost tarif kolektivnih organizacij, ne samo njihove veljavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Detektivski nadzor nepravilnosti v javnem zavodu

Irena Vovk, 14.1.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 2/2016Ali je delodajalec (javni zavod) dolžan predhodno obvestiti zaposlenega oziroma študenta, da bo s pomočjo pooblaščenega detektiva preveril domnevne nepravilnosti v zvezi s prikazovanjem delovnega časa na terenu in obračunavanja potnih stroškov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Različni mednarodnopravni postopki imenovanja sodnikov mednarodnih sodišč

mag. Simona Drenik, 15.1.2015

Sodišča

mag. Simona Drenik, Pravna praksa, 2/2015V zadnjih dveh desetletjih smo priča velikemu porastu (proliferaciji) mednarodnih sodišč, saj je na globalni in regionalnih ravneh ustanovljenih že več kot 30 mednarodnih sodišč. Zaradi preglednosti jih lahko razvrstimo v naslednje družine: globalna (meddržavna) sodišča, mednarodne (institucionalizirane) arbitraže, mednarodna kazenska sodišča, regionalna sodišča za človekove pravice, sodišča mednarodnih gospodarskih in integracijskih sporazumov, mednarodna upravna in druga sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Avtorsko delo kot evropski pravni standard

mag. Eneja Drobež, 15.1.2015

Intelektualna lastnina

mag. Eneja Drobež, Pravna praksa, 2/2015Vprašanje, ali je neko delo avtorsko ali ne, je materialnopravno vprašanje. Pri pojmu avtorskega dela, kot ga v 5. členu opredeljuje Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), gre namreč za pravni standard. Pojem avtorsko delo pa se pojavlja tudi v nekaterih direktivah s področja avtorskega prava, tudi v Direktivi 2001/29/ES o avtorski pravici v informacijski družbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Odprti podatki med javnim in zasebnim

dr. Matej Kovačič, 15.1.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Matej Kovačič, Pravna praksa, 2/2015Transparentnost in pravica vedeti imata v sodobni družbi izjemen pomen za zagotavljanje demokratičnosti, povečevanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij, zmanjševanje tveganj za slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo ter smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev. Neoviran dostop do informacij javnega značaja je tako tudi neke vrste pokazatelj, kako demokratična in odprta je neka družba.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 9 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 2

Leto objave

2018(10) 2017(6) 2016(6) 2015(10)
2014(10) 2013(8) 2012(10) 2011(9)
2010(9) 2009(10) 2008(7) 2007(6)
2006(8) 2005(14) 2004(9) 2003(7)
2001(7) 1999(9) 1998(7) 1997(8)
1996(7) 1995(10) 1994(10) 1993(7)
1992(8) 1991(9)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov