O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 32)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Sodnik ne sme biti član politične stranke, tudi če mu mandat miruje

Tim Horvat, 22.11.2018

Sodišča

Tim Horvat, Pravna praksa, 45-46/2018Italijansko Ustavno sodišče je izdalo pomembno odločbo v več kot deset let trajajoči zadevi tožilca, ki je postal guverner Apulije in skoraj postal predsednik Demokratske stranke (PD). V odločbi se je sodišče zavzelo za sodniško neodvisnost in ostro stališče, da pravosodni funkcionar (it. magistrato) ne more biti aktiven član politične stranke, tudi če mu mandat že miruje, ker je bil izvoljen na politično funkcijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Stečajni postopek - prijava terjatve iz naslova stroškov prekinjenega sodnega postopka

Avtor ni naveden, 22.11.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2018Določba 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP je povsem jasna. V povezavi z določbo šestega odstavka istega člena pa takšna ureditev pomeni spremembo pogojev za uveljavljanje zahtevka za povrnitev stroškov postopka, kot so urejeni v splošnih določbah drugega in tretjega odstavka 163. člena ZPP. Ne glede na način končanja pravdnega postopka po izpolnitvi pogojev za nadaljevanje postopka (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP), je predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka. Takšna dodatna ovira za uveljavljanje stroškovnega zahtevka v pravdi je utemeljena na načelu koncentracije v stečajnem postopku, saj omogoča, da se že v fazi preizkusa terjatev ugotovi obseg vseh terjatev in z njimi povezanih stroškov, ki vplivajo na možnost poplačila upnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Pomanjkljivo evidentirano policijsko pridržanje

Avtor ni naveden, 22.11.2018

Človekove pravice, Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2018Za odvzem prostosti, ki ga morajo policisti ustrezno evidentirati, se šteje vsaka omejitev prostosti, ki pomeni prisilno zadržanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Grožnja in vprašanje neveljavnosti pogodbe

dr. Luigi Varanelli, 22.11.2018

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 45-46/2018Z odločbo, opr. št. II Ips 281/2017, z dne 1. februarja 2018 je Vrhovno sodišče zagovarjalo stališče, na podlagi katerega je v primerih, ko izrečena grožnja jasno in očitno nasprotuje tako temeljnim ustavnim načelom kot prisilnim predpisom, pogodba, ki je bila sklenjena zgolj zaradi strahu, ki ga je takšna grožnja povzročila, nična na podlagi 86. člena OZ. Z navedenim prispevkom nameravam komentirati zgoraj navedeno stališče naše najvišje instance, izraziti nekatere pomisleke in utemeljiti nekaj dilem, ki izvirajo iz komentirane sodne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Izbris osebnih podatkov otroka s spletnega foruma

Sonja Strle, 22.11.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 45-46/2018Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje glede dolžnosti ponudnika spletnega foruma (upravljavca), da v trenutku prejema zahteve za izbris izbriše osebne podatke otroka. Če upravljavec dnevniške zapise hrani, da bi spremljal delovanje spletne strani (forum) in s tem zagotavljal informacijsko varnost - legitimen interes, sedem mesecev od nastanka (to je povprečen čas od vdora v informacijski sistem do detekcije), ali mora torej ob zahtevi za izbris iz takih zapisov poiskati in odstraniti vse podatke, ki kažejo na konkretnega otroka?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Izrekanje sodb pred televizijskimi kamerami

Patricij Maček, 22.11.2018

Kazenski postopek, Sodišča

Patricij Maček, Pravna praksa, 45-46/2018Za slovensko sodstvo je bil 6. november 2018 zagotovo eden izmed pomembnejših datumov. Predsednik sodnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani sodnik mag. Martin Jančar je namreč v kazenski zadevi zoper takrat obdolženega zdravnika Ivana Radana izrekel sodbo. Nič nenavadnega, sodišča to počnejo vsakodnevno - izrekajo sodbe. Vendar je tokrat prvič v zgodovini Slovenije prvostopenjsko sodišče sodbo izreklo pred televizijskimi kamerami. V nadaljevanju prispevka je zato na kratko predstavljena možnost izrekanja sodb pred kamerami v kazenskih zadevah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Institut sodnika na preizkusu in ureditev dedovanja v nemški deželi Saška-Anhalt

Marjan Neuvirt, 22.11.2018

Sodišča

Marjan Neuvirt, Pravna praksa, 45-46/2018V okviru programa izmenjave sodnikov EU (Exchange Programme for Judicial Authorities - EJTN) sem se v obdobju od 10. do 15. septembra 2018 udeležil hospitacije na Deželnem sodišču Dessau-Rosslau v nemški deželi Saška-Anhalt. Poleg seznanitve z delom tega deželnega sodišča sem spoznaval še delovanje povezanih okrajnih sodišč (Wittenberg, Wörlitz, Bitterfeld) in bil tudi gost predsednika Višjega sodišča v Naumburgu (Oberlandgericht Sachsen-Anhalt).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Ustna oporoka

dr. Nana Weber, 22.11.2018

Dedovanje

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 45-46/2018Oče je umrl avgusta letos in ni napisal oporoke. Zakonite dedinje smo tri sestre. Sestri trdita, da jima je oče tik pred smrtjo povedal ustno oporoko, v kateri naj bi vse zapustil njima.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Od Marakeške pogodbe do spremembe ZASP

Zonta Tilen, Bogataj Jančič Maja, 22.11.2018

Intelektualna lastnina, Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, dr. Maja Bogataj-Jančič, Pravna praksa, 45-46/2018Predstavljajte si, da stojite pred domačo knjižno polico, na kateri je sto knjig. Zaprete oči, in ko jih ponovno odprete, je na njej samo še ena naključno izbrana knjiga. Tolikšen je približno odstotek knjig, dostopnih večini slepih, slabovidnih in oseb z motnjami branja po svetu, kar poleg vseh ovir in tegob v njihovem vsakdanu dodatno prispeva k občutku izključenosti. Knjižna lakota (ang. book famine) je resen svetovni družbeni problem, h kateremu prispeva več dejavnikov; poleg finančnih in birokratskih ovir ljudem z okvarami vida in motnjami branja namreč vrata v svet knjig potencialno zapirajo tudi avtorske in sorodne pravice. To problematiko rešuje Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem (v nadaljevanju Marakeška pogodba), konvencija, ki je bila sprejeta v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (World Intellectual Property Organization, v nadaljevanju WIPO).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 23.11.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 45-46/2017Sodbe Sodišča 20. september, 21 september in 27. september
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Problematika Zakona o tujcih

Nika Oven, 23.11.2017

Tujci

Nika Oven, Pravna praksa, 45-46/2017Slovenija je 26. januarja 2017 sprejela Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2D), ki je začel veljati 4. februarja 2017. Očitane spremembe se nanašajo predvsem na 10. člen in povezana 10.a in 10.b člen o zavrnitvi vstopa v Republiko Slovenijo. Pri tem je uporaba 10.b člena ZTuj-2-UPB5 dopustna šele ob spremenjenih razmerah na področju migracij in če Državni zbor sprejme odločitev iz 10.a člena ZTuj-2-UPB5. Če ta pogoja nista izpolnjena, 10.b člen ZTuj-2-UPB5 ne učinkuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Pravilo ne ultra alterum tantum - vrnitev plačanega v izvršbi

Avtor ni naveden, 23.11.2017

Obligacije, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2017Od 18. marca 2006 dalje po materialnem pravu ni bilo več podlage za plačilo tistih zapadlih zamudnih obresti, ki so presegle glavnico. Če je bila izvršba za njihovo poplačilo dovoljena le opisno in so bile po tem datumu plačane v izvršilnem postopku, je upnik prejel več, kot je znašala njegova terjatev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Saniranje pomanjkanja pasivne legitimacije v primeru nujnega sosporništva

Eva Šmirmaul, 23.11.2017

Civilni sodni postopki

Eva Šmirmaul, Pravna praksa, 45-46/2017Članek obravnava institut naknadnega sosporništva na pasivni strani v primeru, ko bi morali biti s tožbo zajeti vsi solastniki nepremičnine kot nujni sosporniki, pa pri tem eden ali več tožencev iz tožbe izostane. Vprašanje je, kako v praksi sanirati takšno stanje, ko na pasivni strani pomotoma izostane eden ali več tožencev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Neučinkovitost slovenskega kazenskega pravosodja - resničnost ali mit?

Boštjan Zrnec Orlič, 23.11.2017

Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 45-46/2017V času, ko še vedno visi usoda sveže novele kazenskega procesnega zakona v zraku,se je vredno ponovno ozreti na eno od ključnih gesel zakonodajnih posegov v kazenski postopek, tj. na zahtevo po izboljšanju njegove učinkovitosti. V drugem delu prispevka bom poskušal oceniti, ali je verjetno, da celota doslej sprejetih sprememb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) omogoča izpolnjevanje obetanih se rezultatov glede povečanja učinkovitosti v praksi, še prej pa bi rad opozoril na rutinsko konceptualno poenostavitev, s katero se je legitimirala njihova uveljavitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Objava fotografij učencev na spletni strani šole in rezultatov krosa na oglasni deski

Matej Vošner, 23.11.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 45-46/2017Ali lahko šola na svoji spletni strani objavi slike zmagovalcev krosa, in sicer tistih, od katerih ima za tako objavo soglasja, na oglasni deski pa vrstni red prihoda na cilj, ločeno po spolu in starosti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Dolgotrajnost postopka za vrnitev poslovne sposobnosti z zamudo roka pri izdelavi izvedenskega mnenja

Avtor ni naveden, 23.11.2017

Človekove pravice, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2017Pobudnik je Okrajnemu sodišču v Kranju (sodišče) očital dolgotrajnost nepravdnega postopka zaradi vrnitve poslovne sposobnosti v zadevi pod opr. št. N 110/2015, v kateri je nastopal kot predlagatelj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Diplomatski azil: analiza primera Julian Assange

Kristina Frančiška Samsa, 23.11.2017

Tujci

Kristina Frančiška Samsa, Pravna praksa, 45-46/2017Vprašanje diplomatskega azila je s primerom Julian Assange ponovno postalo aktualno na evropskih tleh. Ali je ravnanje ekvadorskega veleposlaništva v skladu z mednarodnim pravom ali pa bi moralo v skladu z obtožbami in na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo priti do izročitve Juliana Assangea Švedski? Predstavljam nekaj temeljnih izhodišč, ki bi jih bilo treba upoštevati pri obravnavi navedenega primera.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Prikaz in opis znaka pri registraciji znamke

dr. Klemen Pohar, 24.11.2016

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 45-46/2016Uredba 207/2009/ES v 4. členu določa, da je znamka lahko sestavljena iz kakršnihkoli znakov, ki jih je mogoče grafično prikazati, kot so besede, slike, črke, števila, oblika blaga ali njegove embalaže, če se s pomočjo teh znakov blago in storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga in storitev drugih podjetij. Čeprav uredba tega izrecno ne določa, pa ne zadošča le, da je znak mogoče grafično prikazati, temveč mora biti tudi dejansko grafično prikazan, tako da je jasno, kaj je predmet pravnega varstva. Četudi registracija nejasnega znaka morda na prvi pogled širi predmet varstva, takšno ravnanje ni priporočljivo, saj lahko sodišče znamko prepozna kot neskladno s predpisi in jo razglasi za nično. Takšna je bila situacija tudi v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Pošiljanje plačilnih list po elektronski pošti

Irena Vovk, 24.11.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016V javnem podjetju v lasti občine želijo uvesti pošiljanje plačilnih list na elektronske naslove zaposlenih. Ali lahko kot geslo, s katerim bo zaščiten dokument posameznega zaposlenega, uporabijo njegovo davčno številko? Ali lahko tistim zaposlenim, ki zaradi narave dela ne razpolagajo s službenim elektronskim naslovom, plačilne liste pošiljajo na zasebne elektronske naslove?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Kaznivo dejanje goljufije ali vsakdanja (poslovna) praksa - primer prodaje rabljenih avtomobilov

dr. Miha Šepec, 24.11.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 45-46/2016Pred kratkim sem kupoval rabljeno vozilo. Presenečen, če ne kar šokiran, sem bil ob seznanitvi s tem, kaj vse se dogaja na trgu rabljenih vozil. Zmanjševanje števila prevoženih kilometrov avtomobila, ki slednjega naredi bolj vabljivega in mu dvigne ceno, je že kar stalnica pri vsaki "garažni" avtohiši in pri neuveljavljenih prodajalcih rabljenih vozil s statusom s. p. Nič kaj pretirano nenavadno in sporno se prodajalcem ne zdi niti laganje o ohranjenosti vozila po telefonu ter namerno zavajanje o potrjenosti servisne knjige, nakar pri ogledu kupec dobi le nekaj izbranih računov s servisa, ki pogosto niso potrjeni ali pa gre samo za predračune. Marsikateri prodajalec zaprisega, da je vozilo imelo le enega lastnika, pa še to naj bi bila neka stara gospa. Tisti najbolj drzni pa so pravi eksperti za to, da kako vozilo, ki je primerno le še za na odpad, servisirajo in polepšajo le toliko, da ga prodajo naivnemu kupcu. Presenetili me ne bi niti ponarejeni dokumenti in dokazila o izvoru avtomobila ter ostala pravno sporna dejanja. Vprašanje, ki se mi v tej zgodbi kot kazenskemu pravniku in potencialni žrtvi prodajalcev avtomobilov postavlja, je, ali vsa ta navedena (in ostala) dejanja prodajalcev rabljenih vozil ustrezajo zakonskim znakom kaznivega dejanja goljufije ali pa gre morda v teh primerih za običajno in ustaljeno poslovno prakso, ki v svetu rabljenih vozil ni sporna, nezadovoljen kupec pa ima na voljo le civilno varstvo. Ob tem vprašanju se postavlja dogmatično bolj kompleksno vprašanje, do katere mere lahko prodajalec zapeljuje in zavaja kupca z namenom uspešne prodaje in je to še kazenskopravno sprejemljivo, kje pa je tista meja, ko se "poslovno" zavajanje prelevi v kaznivo dejanje goljufije?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do izjave v postopku - sodba presenečenja

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016Sklep II Ips 122/2016 z dne 1. septembra 2016 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 128/2015) Stranki mora biti omogočeno, da ob potrebni skrbnosti spozna, s katerih pravnih vidikov bo sodišče obravnavalo zadevo. Vendar iz ustavne pravice do izjave v postopku ne izhaja "pravica do pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Storitev eVročanje

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016eVročanje pomeni vročanje po elektronski poti prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (portal eDavki). Zavezanec za vstop v portal eDavki potrebuje potrebno programsko in strojno opremo ter kvalificirano digitalno potrdilo. eVročanje pomeni sodoben način vročanja dokumentov zavezancem za davek, v njihov osebni profil na informacijskem sistemu Finančne uprave eDavki. Vsi poslovni subjekti že uporabljajo eDavke za oddajo obračunov davkov, lahko pa jih uporabljajo tudi za oddajo drugih dokumentov, vključno z lastnimi dokumenti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist - vprašanje milejšega zakona

dr. Saša Kmet, 24.11.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 45-46/2016Institut dela v splošno korist kot nadomestnega (alternativnega) načina izvršitve zaporne kazni je urejal že Kazenski zakonik (KZ), ki je v četrtem odstavku 107. člena določal, da je kazen zapora do treh mesecev mogoče izvršiti tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju najdalj šest mesecev opravi delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v obsegu najmanj 80 ali največ 240 ur. Kazenski zakonik (KZ-1) je v četrtem odstavku 86. člena določil, da se kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let opravi delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. O obliki take izvršitve odloča sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji. Z novelo KZ-1B je bila ureditev vnovič spremenjena, in sicer tako, da se po sedmem odstavku 86. člena kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe opravi delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. V enajstem odstavku istega člena pa je določeno, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče zaporno kazen, ali na (naknadni) predlog obsojenega, tj. s posebnim sklepom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Jamčevalni zahtevek pri podjemni pogodbi - rok iz prvega odstavka 635. člena Obligacijskega zakonika

Dejan Kramar, 24.11.2016

Obligacije

Dejan Kramar, Pravna praksa, 45-46/2016Obligacijski zakonik (OZ) v prvem odstavku 635. člena naročniku, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, dovoljuje sodno uveljavljanje pravice do jamčevalnih zahtevkov v roku enega leta od tega obvestila. Namen članka je predstavitev uporabe navedenega določila v praksi. V prispevku je obrazložena narava jamčevalnega zahtevka v širšem pomenu in (ne)dopustnost uporabe klasičnega odškodninskega zahtevka, ki se ga v takih situacijah (neupravičeno) poslužujejo naročniki ravno z namenom izognitve enoletnemu roku za sodno uveljavljanje pravice odprave napak. Izhodišče prispevka je sicer predpostavka, da se enoletni prekluzivni rok uporablja v vsaki situaciji, ko naročnik uveljavlja odgovornost za odpravo napak izvršenega posla, bodisi iz naslova pogodbene garancije bodisi iz naslova jamčevalnega zahtevka na podlagi zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Predpravdno razkritje dokazov

Ivanka Demšar Potočnik, 24.11.2016

Civilni sodni postopki

Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 45-46/2016Za pripravo sklepčne tožbe in obrazloženega odgovora na tožbo morata pravdni stranki imeti na razpolago zadostno količino informacij in ustrezne dokaze. Brez njih je odločitev za sodno varstvo pravice tvegana in negotova. Zato se postavlja vprašanje, kako čim hitreje in na zakonit način priti do njih. Odgovor na zastavljeno vprašanje vidim v uvedbi instituta predpravdnega razkritja dokazov, pri čemer se v prispevku osredotočam izključno na pridobitev listinske dokumentacije.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 45-46

Leto objave

2018(9) 2017(8) 2016(8) 2015(7)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB C ĆČD ĐEFGH IJ K LM N O P QRS Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov