O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 2 (od skupaj 2)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Jamčevalni zahtevek pri podjemni pogodbi - rok iz prvega odstavka 635. člena Obligacijskega zakonika

Dejan Kramar, 24.11.2016

Obligacije

Dejan Kramar, Pravna praksa, 45-46/2016Obligacijski zakonik (OZ) v prvem odstavku 635. člena naročniku, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, dovoljuje sodno uveljavljanje pravice do jamčevalnih zahtevkov v roku enega leta od tega obvestila. Namen članka je predstavitev uporabe navedenega določila v praksi. V prispevku je obrazložena narava jamčevalnega zahtevka v širšem pomenu in (ne)dopustnost uporabe klasičnega odškodninskega zahtevka, ki se ga v takih situacijah (neupravičeno) poslužujejo naročniki ravno z namenom izognitve enoletnemu roku za sodno uveljavljanje pravice odprave napak. Izhodišče prispevka je sicer predpostavka, da se enoletni prekluzivni rok uporablja v vsaki situaciji, ko naročnik uveljavlja odgovornost za odpravo napak izvršenega posla, bodisi iz naslova pogodbene garancije bodisi iz naslova jamčevalnega zahtevka na podlagi zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist - vprašanje milejšega zakona

dr. Saša Kmet, 24.11.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 45-46/2016Institut dela v splošno korist kot nadomestnega (alternativnega) načina izvršitve zaporne kazni je urejal že Kazenski zakonik (KZ), ki je v četrtem odstavku 107. člena določal, da je kazen zapora do treh mesecev mogoče izvršiti tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju najdalj šest mesecev opravi delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v obsegu najmanj 80 ali največ 240 ur. Kazenski zakonik (KZ-1) je v četrtem odstavku 86. člena določil, da se kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let opravi delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. O obliki take izvršitve odloča sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji. Z novelo KZ-1B je bila ureditev vnovič spremenjena, in sicer tako, da se po sedmem odstavku 86. člena kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe opravi delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. V enajstem odstavku istega člena pa je določeno, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče zaporno kazen, ali na (naknadni) predlog obsojenega, tj. s posebnim sklepom.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 45-46

Leto objave

2016(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov