O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 47
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1158)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄28

Svojevrstna koncepcija ničnosti, ki na stežaj odpre vrata zlorabam

dr. Luigi Varanelli, 16.7.2020

Obligacije

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 28/2020"Ničnost je sklenitvena napaka." Na tisoče generacij pravnikov od klasičnega rimskega prava dalje je štelo to pravilo za dano, za nespremenljivo, za vklesano v številne učbenike in sodne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Žensko nasilje

dr. Luigi Varanelli, 11.6.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 23/2020Nihče verjetno ne bi oporekal, da nasilje nima spola. Ne gre za to, da je v našem jeziku ta beseda srednjega spola; gre za to, da partnersko nasilje izvajajo tako moški kot tudi ženske. Res pa je, da sta obliki nasilja, ki ga običajno v partnerskem odnosu izvajata moški ali ženska, precej različni. Moško nasilje je kot nevihta, ki te sredi prostranega polja preseneti v soparnem poletnem popoldnevu. Njegova moč, njegova sila, njegov hitri izbruh okamenijo tudi najbolj hrabrega človeka. Gre predvsem za fizično nasilje, za jezo in ljubosumje, ki prevzamejo zakompleksanega in zafrustriranega moškega in ki se izvaja predvsem s fizičnim podjarmljenjem nasprotnega spola. Žensko nasilje pa je drugačno: bolj subtilno, psihološko, postopno, plazeče, kalkulirano, hladno, spočetka celo neopazno. Kot modras, ki se tiho in skrito plazi po zelenem spomladanskem travniku, se žensko nasilje ovije okrog partnerskega življenja, ga zastruplja in duši, mu izpije energijo in dušo. Seveda tudi pri ženskah ni izključeno fizično nasilje. Moško in žensko fizično nasilje se razlikujeta zlasti v tem, da ženske uporabljajo predmete (noži, palice ipd.), ki jih je redkeje opaziti pri moških.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Izvzetja in odložene izvršbe po 1. juniju 2020

Dida Volk, 28.5.2020

Civilni sodni postopki, Davki občanov in dohodnina

Dida Volk, Pravna praksa, 20-21/2020Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) in novele ZIUZEOP-A so določeni prejemki izvzeti iz (sodne) izvršbe, davčne izvršbe in postopka osebnega stečaja. Na podlagi 93. člena ZIUZEOP pa je izvršba (in tudi davčna izvršba) odložena od 11. aprila 2020 dalje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Razmejevanje pristojnosti med Upravnim sodiščem in splošnimi sodišči

Igor Vuksanović, 28.5.2020

Upravni spor, Civilni sodni postopki

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 20-21/2020Člen 1 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se glasi: "Ta zakon določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa." Zakon o sodiščih (ZS) v prvem poglavju drugega dela (glej člene 97-101) določa, da v "civilnih pravdnih" zadevah na prvi stopnji odločajo okrajna in okrožna sodišča splošne pristojnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Omejitev verske svobode v obdobju razglašene epidemije

mag. Sebastijan Valentan, 6.5.2020

Verske skupnosti, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 17-18/2020Omejitev gibanja predstavlja za posameznika poseg v temeljne človeške pravice, spreminja njegove ustaljene navade in ga sili v nove ali pa drugačne vzorce vedenja in ravnanja. Zaradi stanja, povezanega z novim koronavirusnim obolenjem, ki preti vsemu svetu, se je spremenila tudi verska praksa. Katoliška cerkev se na spremembe odziva preudarno in v skrbi za vernika, da bi le-ta mogel duhovne vrednote živeti kar v največji možni meri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Tožbe tretjih v izvršbi

Dida Volk, 9.4.2020

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 14/2020Izvršilni postopek je namenjen prisilni uveljavitvi upnikove terjatve, ugotovljene v izvršilnem naslovu. Zato so pravdni postopki, izvirajoči iz njega, prej izjema kot pravilo in so posebej predvideni v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), in sicer tako za stranki, tj. upnika in dolžnika, kot tudi za tretje. V Pravni praksi sem že pisala o tožbah upnikov in tožbah dolžnikov. Tokrat so na vrsti še tožbe tretjih, saj lahko tudi udeleženec, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja z ugovorom tretjega uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Tožbe dolžnikov v izvršbi

Dida Volk, 26.3.2020

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 12/2020Izvršilni postopek je (načeloma) namenjen prisilni uveljavitvi upnikove terjatve, ugotovljene v izvršilnem naslovu. Zato so pravdni postopki, izvirajoči iz izvršilnega postopka, prej izjema kot pravilo in so posebej predvideni v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Vendar so v zakonu tožbe predvidene v določenih situacijah, in sicer tako za stranki, tj. upnika in dolžnika, kot tudi za tretje. V prejšnji številki Pravne prakse sem pisala o tožbah upnikov, tokrat so na vrsti tožbe dolžnikov. Sledijo še tožbe tretjih, saj lahko tudi udeleženec, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja z ugovorom tretjega uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZIZ začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Tožbe upnikov v izvršbi

Dida Volk, 19.3.2020

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 11/2020Izvršilni postopek je (načeloma) namenjen prisilni uveljavitvi upnikove terjatve, ugotovljene v izvršilnem naslovu. Zato so pravdni postopki, izvirajoči iz izvršilnega postopka, prej izjema kot pravilo in posebej predvideni v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Komentar pogovora z ministrico

Anže Voh Boštic, 6.2.2020

Ostalo, Kazenski postopek

Anže Voh-Boštic, Pravna praksa, 5/2020Z ministrico smo se pogovarjali o dolgotrajnih kazenskih postopkih v primerih gospodarskega kriminala in korupcije. Odgovori postavljajo pod vprašaj njeno sposobnost opravljanja dela ministrice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Vrhovno sodišče učinkovito pri zagotavljanju informacijske podpore delovanju sodišč

Matej Vošner, 6.2.2020

Sodišča, RAČUNSKO SODIŠČE

Matej Vošner, Pravna praksa, 5/2020Računsko sodišče je z revizijo, ki se je nanašala na obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018, ugotovilo, da je bilo Vrhovno sodišče RS (VS) učinkovito pri zagotavljanju informacijske podpore delovanju sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Pogovor s pravosodno ministrico Andrejo Katič

Anže Voh Boštic, 6.2.2020

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Anže Voh-Boštic, Pravna praksa, 5/2020Portal Pod črto že vrsto let poroča o problemu dolgotrajnih in neučinkovitih kazenskih postopkov v primerih sumov gospodarskega kriminala in korupcije. Ti postopki se praviloma vlečejo tudi več kot deset let. Osumljeni so obenem na koncu pogosto oproščeni zaradi zastaranja postopka ali postopkovnih napak. O tej problematiki smo se pogovarjali s pravosodno ministrico Andrejo Katič. Kot članica stranke Socialnih demokratov je ministrstvo prevzela ob nastopu vlade Marjana Šarca septembra 2018. Intervju smo opravili sredi novembra 2019. Več tednov pred intervjujem smo ministrici poslali seznam tematik, o katerih se želimo pogovarjati. Zanimalo nas je, katere reforme kazenskega postopka so po mnenju ministrice potrebne, kakšna je vloga ministrstva pri vpeljavi reform in kakšne spremembe na bolje pripravlja na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Je treba spremeniti zakonsko definicijo posilstva?

Igor Vuksanović, 16.1.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 1-2/2020Že več kot leto dni lahko spremljamo pozive k spremembi zakonske definicije posilstva. O njih mediji redno poročajo. V ospredju pozivov so skrajno leve politične stranke in nekatere nevladne organizacije. Videti je, da je njihov cilj uvedba neke oblike t. i. modela privolitve, "po katerem je kazniv vsak spolni odnos brez privolitve druge strani".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Shranjevanje dokumentacije kandidatov za zaposlitev

Matej Vošner, 28.11.2019

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 46/2019Ravnanje odgovornih in drugih uradnih oseb subjektov javnega sektorja, ki pri zaposlovanju novih uslužbencev ne upoštevajo smernic Informacijskega pooblaščenca (IP) glede shranjevanja dokumentacije, ki nastane v postopku izbire kandidatov za zaposlitev, in s tem kršijo dolžno ravnanje, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Ali je pilot v letalu oziroma zakaj Okrožno sodišče v Ljubljani posluje na XY lokacijah?

Sabina Valek Derganc, 21.11.2019

Sodišča

Sabina Valek-Derganc, Pravna praksa, 45/2019Ali je pilot v letalu je film iz leta 1980, parodija na letalske katastrofe, kjer mora moški, ki se boji letenja, namesto obolelega pilota varno pristati potniško letalo. Čudna asociacija na prostorsko stisko ljubljanskega Okrožnega sodišča. Res?!
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Spolne zlorabe mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi

mag. Sebastijan Valentan, 7.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 42-43/2019Do spolnih zlorab mladoletnih oseb seveda ne prihaja samo v Katoliški cerkvi, ampak tudi v drugih verskih skupnostih. Katoliška cerkev je kot moralna avtoriteta v mnogih državah najbolj medijsko in družbeno izpostavljena, s problematiko spolnih zlorab pa se je kot verska skupnost tudi resno soočila in okrepila svoj (kazensko)pravni sistem tako na univerzalni kot lokalni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Izvršba na skupno premoženje zakoncev in tožbe upnikov zoper zakonce

Dida Volk, 24.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Dida Volk, Pravna praksa, 40-41/2019Upniki mnogokrat uveljavljajo svoje terjatve zoper dolžnika, ki je poročen oziroma živi v zunajzakonski skupnosti. Kadar upnik predlaga izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ali pa izvršbo na plačo, se vprašanje skupnega premoženja običajno ne pojavi. Je pa zelo pogosto pri izvršbi na nepremičnine, nekoliko manj pri izvršbi na premičnine, predvsem v zvezi z ureditvijo v 66. členu ZIZ, v katerem je določeno, kdo nima položaja tretjega in s tem ugovora tretjega zoper izvršbo. Glede na to, da so nepremičnine povečini že vpisane v zemljiško knjigo (ZK) in ker pri tem veljajo načela iz Zakona o zemljiški knjigi, se vprašanje skupnega premoženja zakoncev in možnosti izvršbe na to skupno premoženje zato najpogosteje pojavlja prav pri izvršbi na nepremičnine. Stališča tako teorije kot sodne prakse so povsem enotna: V izvršilnem postopku na nedoločen delež na skupnem premoženju, bodisi da gre za premično bodisi za nepremično premoženje, ni mogoče poseči. V nadaljevanju prispevka pa se omejujem zgolj na nepremičnine, torej na primere skupne lastnine na nepremičninah, v povezavi s pogostimi napačnimi vpisi v zemljiško knjigo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Uporaba teorije o realizaciji pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku

mag. Luka Vavken, 3.10.2019

Kazenski postopek, Obligacije

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 37/2019Temeljni cilj kazenskega postopka je krive obsoditi, nedolžne oprostiti in obdolžencu zagotoviti pošteno sojenje. Kazenski postopek zato kljub vedno večjemu poudarjanju vloge žrtev kaznivih dejanj v zadnjih spremembah slovenskega kazenskega postopnika v prvi vrsti ne sme postati sredstvo za učinkovitejše, enostavnejše - za oškodovanca, ki breme dokazovanja in stroškov postopka preloži na državnega tožilca, pa predvsem ne cenejše sredstvo za poplačilo tistega, kar bi sicer lahko dosegel v pravdnem postopku. To je nenazadnje mogoče med vrsticami razbrati tudi iz razlogov serije nedavno sprejetih odločb Vrhovnega sodišča, ki se nanašajo na kaznivo dejanje poslovne goljufije. Iz njih je razvidno stališče, da mora biti preslepitveni namen v opisu kaznivega dejanja določno konkretiziran, saj je ravno to tisti element (diferencia specifica), ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj in jih jasno in določno razmeji od enostavne (civilnopravne) neizpolnitve obveznosti. Kljub temu ostaja odločanje o premoženjskopravnem zahtevku trdno zasidrano v naši pozitivnopravni ureditvi in sodni praksi. Pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku morajo "kazenski sodniki" uporabiti vsa pravila civilnega prava, enako kot bi jih uporabili njihovi "civilni" kolegi. Tudi zelo specifična in dogmatično zahtevna. Eno takšnih je zagotovo uporaba teorije o realizaciji, o kateri bo tekla beseda v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Posebni pravni režimi stavbne pravice

Slađana Vrenčur, 3.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Slađana Vrenčur, Pravna praksa, 37/2019Stavbno pravico je dopustno ustanoviti na različnih vrstah nepremičnin: na javnem dobru, zgodovinskih nepremičninah, že zgrajenih nepremičninah ipd. Pri ustanavljanju stavbne pravice je zato treba v mnogih primerih poleg Stvarnopravnega zakonika (SPZ) upoštevati številne predpise, ki so v razmerju do SPZ lex specialis. Tudi med temi posebnimi predpisi je treba biti pozoren na razmerja splošnosti (lex generalis) in posebnosti (lex specialis).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Prepoved registracije nemoralnih in škandaloznih znamk je v nasprotju s prvim amandmajem

Luka Vlačić, 19.9.2019

Intelektualna lastnina, Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 34-35/2019V nedavnem primeru Iancu proti Brunetti je Vrhovno sodišče ZDA (Sodišče) odločilo, da je prepoved registracije nemoralnih oziroma škandaloznih znamk v nasprotju s prvim amandmajem k ameriški ustavi, pri čemer je sledilo svoji odločitvi v zadevi Matal proti Tam iz leta 2017, v kateri je smiselno enako odločilo glede zvezne prepovedi omalovažujočih znamk. Odločitev glede prepovedi registracije nemoralnih znamk je bila soglasna, medtem ko so trije vrhovni sodniki podali odklonilno ločeno mnenje glede škandaloznih znamk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Zakon o izvršbi in zavarovanju z novelo ZIZ-L

Dida Volk, 29.8.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 32/2019Ob sprejetju zadnje novele ZIZ-L lahko vsi ugotovimo, da ne prinaša bistvenih premikov oziroma sprememb. Tudi Ekart meni, da za reformna prizadevanja na področju izvršilnega prava velja pravilo: dva koraka naprej in enega nazaj. Pa vendar naslov knjige upravičeno nosi opredelitev "razširjena" uvodna pojasnila, saj avtorja nekatere institute izvršilnega prava v povezavi s spremembami in dopolnitvami novele ZIZ-L razlagata širše in poglobljeno. Tako so nekatera poglavja dragocen prispevek k pravni teoriji na področju izvršilnega prava, saj na tem področju pogrešamo teoretično strokovno delo, namenjeno tako študentom kot vsem, ki se z izvršilnim pravom (vsakodnevno) srečujejo: sodnikom, odvetnikom, notarjem, izvršiteljem in ostali strokovni javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Država in notranje delovanje verskih skupnosti

Igor Vuksanović, 22.8.2019

Verske skupnosti

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 30-31/2019Kako sme država posegati v notranje poslovanje verskih skupnosti (finančna, kadrovska in organizacijska vprašanja, notranje razprtije itd.)? To vprašanje me je začelo zanimati, ko sem v medijih zasledil novice o dveh sodnih postopkih, ki sta posledica notranjih sporov v Srbski pravoslavni cerkvi (SPC).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Italijanska ureditev dosmrtnega zapora za vodje mafijskih združb

Luka Vlačić, 22.8.2019

Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Luka Vlačić, Pravna praksa, 30-31/2019V nedavni zadevi Marcello Viola proti Italiji (št. 2) je mali senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ugotovil kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) v primeru pritožnika, ki je bil leta 1999 obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi več kaznivih dejanj ugrabitve, umora ter sodelovanja v mafijski združbi, v kateri je imel vodilno vlogo, in ki je leta 2015 je neuspešno zaprosil za pogojni odpust.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja

mag. Sebastijan Valentan, 22.8.2019

Verske skupnosti

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 30-31/2019Zaradi naraščajočega nasilja nad pripadniki različnih verskih skupnosti po svetu je Generalna skupščina Združenih narodov (GS ZN) 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju na predlog Brazilije, Kanade, Egipta, Iraka, Jordanije, Nigerije, Pakistana, Poljske in Združenih držav Amerike sprejela Resolucijo A/RES/73/296, s katero je 22. avgust določila za mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Zmanjševanje razlik med kazenskim in prekrškovnim postopkom

mag. Luka Vavken, 11.7.2019

Kazenski postopek, Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 27/2019Znana je misel, da so edina prava stalnica v življenju spremembe. To še toliko bolj velja za pravo, na spreminjanje katerega vplivata kar dva dejavnika: na eni strani zakonodajalec, ki skuša z normativnimi spremembami slediti potrebam družbe, na drugi strani sodišča, ki občasno celo mimo prvotnih želja zakonodajalca z razlago postavljenega prava ustvarjajo tako imenovano živo pravo (ang. case law). Nič drugače ni na področju prekrškovnega prava. Še več: ta pravna panoga predstavlja vzorčen primer razvoja določenega pravnega področja v smeri zagotavljanja višje ravni varstva človekovih pravic posameznika v razmerju do države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Kako pravno zavezujoče nadomestiti vsebino sklepov Vlade o spornih vprašanjih iz Splošnih dogovorov v zdravstvu

dr. Katja Triller Vrtovec, 11.7.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Civilni sodni postopki

dr. Katja Triller-Vrtovec, Pravna praksa, 27/2019Vlada je na 31. redni seji dne 16. maja 2019 sprejela Sklep, s katerim je v Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru v zdravstvu za leto 2019 (v nadaljevanju SD19) znižala zgornjo mejo, ko lahko družinski zdravnik ali pediater na primarni ravni začne odklanjati opredeljevanje novih zavarovanih oseb. Meja za odklanjanje je bila znižana z 2.100 na 1.895 glavarinskih količnikov, čeprav mesečno povprečje na državni ravni za ambulanto družinske medicine presega obe števili in naj bi v juniju 2019 znašalo 2.436 glavarinskih količnikov. Sklep Vlade ne posega v obstoječe obračunske modele in način plačevanja zdravstvenih storitev. Nov obračunski model za financiranje dejavnosti družinske medicine s finančnimi posledicami naj bi bil opredeljen v Aneksu št. 2, ki naj bi ga Vlada sprejela julija 2019. Ker je Vlada sprejet sklep k Aneksu št. 1 kljub temu označila za pomemben korak k reševanju problematike družinske medicine, sem se vprašala, ali sprejetje Sklepa, ki nima finančnih posledic, prinaša vsaj kakšne pravne posledice bodisi v obliki splošne veljavnosti kot predpisa bodisi v obliki veljavnosti za stranke SD19. V ta namen sem preučila obstoječo ustavnosodno presojo in sodno prakso.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 47 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(26) 48(26) 47(16) 46(17)
45(21) 45-46(7) 44(23) 44-45(1)
43(12) 42(8) 42-43(8) 41(5)
41-42(11) 40(2) 40-41(11) 39(11)
39-40(11) 38(27) 37(14) 36(15)
36-37(7) 35(26) 34(25) 34-35(1)
33(26) 33-34(3) 32(11) 32-33(2)
31(8) 31-32(16) 30(4) 30-31(12)
29(3) 29-30(27) 28(15) 28-29(6)
27(25) 27-28(3) 26(25) 25(10)
25-26(2) 24(8) 24-25(25) 23(30)
23-24(2) 22(22) 22-23(1) 21(15)
Več...

Leto objave

2020(12) 2019(26) 2018(40) 2017(39)
2016(89) 2015(81) 2014(73) 2013(77)
2012(107) 2011(104) 2010(116) 2009(36)
2008(59) 2007(39) 2006(20) 2005(32)
2004(33) 2003(30) 2002(43) 2001(35)
2000(21) 1999(17) 1998(9) 1997(6)
1996(6) 1995(5) 1994(2) 1993(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov