O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 33)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Občina kot etažna lastnica in rezervni sklad

Boštjan Udovič, 25.10.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Boštjan Udovič, Pravna praksa, 41-42/2018Občina je kot etažna lastnica v večstanovanjski stavbi skladno z določbo 41. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) v okviru svojih namenskih sredstev oblikovala svoj rezervni sklad, zato ni dolžna vplačevati v rezervni sklad večstanovanjske stavbe. Po stečaju gospodarske družbe, ki je upravljala stavbo, in poneverbi sredstev rezervnega sklada je občina zavzela stališče, da nima terjatev do starega upravnika, saj ta ni odtujil sredstev, ki so bila zbrana v okviru njenih namenskih sredstev. Obenem občina ne želi prevzeti dela stroškov za prijavo terjatve odtujenih sredstev rezervnega sklada v stečajno maso. Sredstva rezervnega sklada, ki jih občina vodi v okviru svojih namenskih sredstev, torej obravnava kot svoj denar, in ne kot skupno last etažnih lastnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Nesoglasja med etažnimi lastniki in upravniki

Boštjan Udovič, 12.10.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Lastnina in druge stvarne pravice

Boštjan Udovič, Pravna praksa, 39-40/2018Čeprav v javnosti, tako laični kot strokovni, že nekaj časa poteka intenzivna razprava o spremembah na področju upravljanja nepremičnin, so številna pomembna vprašanja še vedno zapostavljena. Eno od teh, ki pogosto (običajno negativno) vpliva na zadovoljstvo etažnih lastnikov, so njihova razmerja z upravniki. Pri tem gre predvsem za jasno opredelitev pristojnosti tako upravnika kot etažnih lastnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Sosed v večstanovanjski hiši obnavlja stanovanje

Boštjan Udovič, 23.8.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Boštjan Udovič, Pravna praksa, 30-31/2018V večstanovanjski stavbi se je spodnji sosed odločil obnoviti stanovanje, kar je očitno vključevalo tudi podiranje nenosilne stene. Najavo del je objavil le na oglasni deski v bloku. Na pristojni Upravni enoti so potrdili, da podiranje stene ni bilo najavljeno. Ob podiranju stene so na stenah mojega stanovanja, ki je nad njegovim, nastale razpoke. Upravnika sem najprej klicala zaradi hrupa in prahu, kasneje še zaradi razpok na stenah, ki sem jih tudi fotografirala. Upravnik si je razpoke ogledal, zapisnika o ogledu pa ni naredil in ga tudi po večkratnih pozivih noče narediti. V mojem stanovanju se razpoke širijo. S tem je seveda tudi vrednost stanovanja nižja. Upravnik je pridobil kontakt izvajalca del v spodnjem stanovanju, ki je ponudil sanacijo. A jaz izvajalcu del ne zaupam, saj je delo opravil nestrokovno, kar dokazujejo razpoke v mojem stanovanju. Upravnik se sedaj izgovarja, da je to vse, kar je njegova naloga. Jaz pa menim, da sta njegovi nalogi tudi pravočasno opozarjanje stanovalcev na nestrokovna delovanja v večstanovanjski stavbi in pomoč pri sanaciji stanovanj nedolžnih žrtev takih posegov drugih etažnih lastnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Časovno omejen mandat ni rešitev za težave pri upravljanju

Boštjan Udovič, 23.8.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Boštjan Udovič, Pravna praksa, 30-31/2018Od marca 2016, ko je Ministrstvo za okolje in prostor obvestilo, da bo začelo s postopki za celovito spremembo stanovanjske zakonodaje, v okvir katere trenutno spada tudi področje upravljanja nepremičnin (oziroma večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavb), sta laična in strokovna javnost ponudili veliko predlogov za izboljšanje sedanje ureditve. Žal so predvsem predlogi laične javnosti pogosto nedomišljeni in nekonsistentni, včasih pa izvirajo iz partikularnih interesov posameznega predlagatelja. Resorno ministrstvo na nekatere predloge ni uspelo odgovoriti s strokovnimi argumenti in je deloma tudi popuščalo pod težo populistične všečnosti nekaterih idej. Večkrat so bila preslišana opozorila strokovnih krogov, da vsakega predloga žal ni mogoče uporabiti v slovenskem sistemu upravljanja nepremičnin, ne da bi korenito posegli v same temelje ureditve, ki se je v precejšnji meri do sedaj izkazala za zgledno in moderno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pravica do prenosa po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov - kaj, kako, čemu?

Helena Uršič, 24.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Helena Uršič, Pravna praksa, 20-21/2018Področje pravnega varstva osebnih podatkov v zadnjem času doživlja preporod. S 25. majem se bo začela uporabljati nova uredba Evropske unije (EU), ki prinaša nekaj korenitih sprememb dosedanjega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Kolektivne tožbe na področju ICO-projektov: učinkovito sredstvo za odvračanje od kršitev ali nepotrebna grožnja?

Nejc Urankar, 24.5.2018

Civilni sodni postopki

Nejc Urankar, Pravna praksa, 20-21/2018Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT) v naš pravni prostor prinaša dolgo pričakovano ureditev kolektivnega uveljavljanja zahtevkov v primerih množičnih oškodovanj. S tem smo dobili institut, soroden razrednim tožbam, kot jih poznajo v ZDA in ki na področju kriptovalut že veljajo za resno grožnjo kršiteljem. Čeprav se tak način odvračanja od kršitev zdi precej učinkovit, pa bi v nedorečenem regulatornem okolju lahko privedel do številnih neželenih posledic in dodatne pravne nepredvidljivosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Pogoji za opravljanje upravljanja

Boštjan Udovič, 18.1.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Boštjan Udovič, Pravna praksa, 2/2018V tem prispevku na temo upravljanja nepremičnin v Republiki Sloveniji bom nekaj besed namenil predvsem problematiki pogojev za opravljanje dejavnosti oziroma njihove odsotnosti in vplivu, ki ga ima takšna popolna deregulacija na tako občutljivem področju za izvajalce in uporabnike storitev upravljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Enotna ureditev upravljanja večlastniških nepremičnin

Boštjan Udovič, 21.12.2017

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Lastnina in druge stvarne pravice

Boštjan Udovič, Pravna praksa, 49-50/2017V prvem prispevku na temo upravljanja stavb v etažni lastnini sem ponudil splošen pregled trenutnega stanja in navedel težave, s katerimi se etažni lastniki in upravniki soočajo pri upravljanju nepremičnin, posamezna vprašanja pa bom sedaj nekoliko bolj podrobno analiziral v sklopu nekaj tematsko zaokroženih člankov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Prima facie presoja verodostojnosti dokazov, dokazna ocena ter upoštevanje navedb in dokazov obrambe v izročitvenem postopku

Matija Urankar, 16.11.2017

Kazenski postopek

Matija Urankar, Pravna praksa, 44/2017Ideja za ta prispevek je nastala ob sodelovanju v izročitvenem postopku, ki je še v teku in je v času pisanja tega prispevka nekje med sodno in upravno fazo izročitve. Zaradi tega je ta prispevek napisan na kolikor se le da abstraktni ravni, njegov cilj pa je osvetliti vprašanje obsega in mej presoje, ali iz prošnje za izročitev izhaja dovolj dokazov za utemeljenost suma, da je posameznik, čigar izročitev se zahteva, izvršil določeno kaznivo dejanje (13. točka prvega odstavka 522. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)). Menim, da so sodišča pri takšni presoji dolžna upoštevati tudi navedbe in predložene dokaze obrambe ter opraviti vsaj prima facie presojo verodostojnosti posredovanih dokazov in dokazno oceno (tako listin obrambe kot listin, ki jih je posredovala država prosilka).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Boljše izvajanje zakonodaje za boljše upravljanje

Boštjan Udovič, 26.10.2017

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Boštjan Udovič, Pravna praksa, 41-42/2017V zadnjem času v javnosti ponovno postaja vse bolj aktualno vprašanje upravljanja večstanovanjskih stavb v etažni lastnini. Po eni strani je to posledica posameznih odmevnih primerov oškodovanja etažnih lastnikov s strani upravnikov, po drugi strani pa tudi prizadevanj resornega ministrstva za prenovo stanovanjske zakonodaje, del katere je v tem trenutku nekoliko neposrečeno tudi upravljanje večstanovanjskih stavb. Medtem ko posamezni etažni lastniki, združeni v različne oblike civilnih združenj, zatrjujejo, da so zlorabe neposreden rezultat nedorečene in slabe zakonodaje, stroka bolj ali manj enotno stoji na stališču, da sama regulativa na področju upravljanja niti ni tako slaba, čeravno v določenih elementih potrebna popravkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravica do pozabe v praksi evropskih sodišč

Helena Uršič, 21.4.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Helena Uršič, Pravna praksa, 16-17/2017Sodišče EU je v odmevni sodbi Google Spain vzpostavilo pravico do pozabe (ang. right to be forgotten). Gre za pravico posameznika, da pod določenimi pogoji zahteva umik rezultatov iskanja njegovega imena od ponudnika spletnega iskalnika, če obdelava teh podatkov iz določenih razlogov (predvsem če so podatki nepopolni, netočni ali neažurni) ni (več) v skladu z veljavnimi določbami direktive o varstvu osebnih podatkov. Odločitev je močno odmevala v medijih, pri uporabnikih spleta pa je okrepila upanje, da bodo vsaj do določene mere lahko ponovno vzpostavili nadzor nad svojimi podatki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Izdaja odločbe v rednem gospodarskem sporu brez oprave naroka za glavno obravnavo

Aleksander Urankar, 3.12.2015

Civilni sodni postopki

Aleksander Urankar, Pravna praksa, 47/2015V predmetnem prispevku podrobneje obravnavam možnosti izdaje sodne odločbe brez oprave naroka za glavno obravnavo v rednih gospodarskih sporih. Opozarjam, da se pravna teorija ni podrobneje opredelila do uporabe 488. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), sodna praksa, ki se nanaša na to določbo, pa je zelo skopa in ponekod celo neenotna. Najprej se bom opredelil do vsebine 488. člena ZPP in jo povezal z drugimi instituti ZPP, s katerimi je neločljivo povezana. V nadaljevanju bom predstavil prakso slovenskih sodišč in poglavitna stališča, ki iz nje izhajajo. Kot pravnik "praktik" bom sklepno navedel nekatere tipične procesne situacije, ki so podvržene izdaji odločbe brez oprave naroka za glavno obravnavo. Ta prispevek je tako nekakšen poskus, ki bo morebiti vsaj malce pripomogel k večji uporabi 488. člena ZPP, za katero se zavzemam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Vse bolj invazivne oblike obdelave podatkov potrošnikov

Helena Uršič, 27.11.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Helena Uršič, Pravna praksa, 46/2014Ali lahko pravo varstva podatkov, kot ga poznamo danes, obstane v dobi velikih podatkov (angl. big data) in ustrezno odgovarja izzivom sodobnih tehnologij? Ali je napočil čas, ko bodo delo informacijskih pooblaščencev po Evropi prevzele nevladne organizacije, bolj naklonjene zastopanju interesov posameznika? Kolikšna je vrednost naših osebnih podatkov na trgu in kako ublažiti informacijsko asimetrijo na njem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

Nove dileme evropskega naloga za prijetje in predajo

Šubic Neža, Uršič Helena, 15.5.2014

Kazenski postopek

Neža Šubic, Helena Uršič, Pravna praksa, 19/2014Z Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in predajo med državami članicami je sistem predaje z glavnim instrumentom evropskim nalogom za prijetje in predajo (ENPP) v Evropski uniji nadomestil klasično izročitev (ekstradicijo). Sodelovanje v kazenskih zadevah med državami članicami EU tako poteka prek izmenjave sodnih odločb, ki jih sodni organ države izvršiteljice preverja le formalno, v vsebino in upravičenost naloga pa se ne spušča. Načeloma je treba izpolniti vsak nalog, razen če obstaja kateri od obveznih ali fakultativnih razlogov za zavrnitev izvršitve predaje. Za 32 kategorij posebej hudih kaznivih dejanj sistem opušča preverjanje dvojne kaznivosti (sicer temeljno načelo mednarodnega kazenskega prava) pod pogojem, da so v odreditveni državi članici kazniva z zaporno kaznijo ali ukrepom, vezanim na odvzem prostosti do najmanj treh let. Bistvena novost je tudi obveznost predaje lastnih državljanov. Države članice so Okvirni sklep implementirale v svojo notranjo zakonodajo, lansko leto kot novopridružena EU tudi Hrvaška.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Plačilo preživninskih obveznosti v postopku osebnega stečaja

Marine Orsini Ursić, 6.12.2012

Civilni sodni postopki

Marine Orsini-Ursić, Pravna praksa, 47/2012Izterjava preživnine je pereč problem vsakega preživninskega upravičenca, ki mu preživninski zavezanec preživnine ne plačuje prostovoljno. Izterjavo neplačanih preživninskih obrokov najpogosteje uveljavlja v izvršilnem postopku, vse pogosteje pa se dogaja, da je preživninski zavezanec hkrati tudi stečajni dolžnik. V prispevku obravnavam plačilo preživninskih obveznosti dolžnika, ki je v postopku osebnega stečaja v treh primerih: ko proti njemu že teče izvršilni postopek za izterjavo preživnine, ko ne plačuje rednih preživninskih obveznosti in ko proti njemu že teče izvršilni postopek za izterjavo preživnine, hkrati pa ne plačuje rednih preživninskih obveznosti. Obravnavani problem pojasnjujem z uporabo 394. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih računih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄5

Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja

mag. Marjetka Urbančič, 9.2.2012

Obligacije

mag. Marjetka Urbančič, Pravna praksa, 5/2012Zaradi izvršitve zahtev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da naša država vzpostavi učinkovit sistem pravnih sredstev za varstvo pravice do sojenja v razumnem roku, in Ustavnega sodišča, ki je zaradi pomanjkanja učinkovitega sodnega varstva v našem pravnem sistemu v primerih, ko je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja že prenehala, od zakonodajalca zahtevalo, da s posebnimi, naravi obravnavane pravice prilagojenimi določbami omogoči uveljavljanje pravičnega zadoščenja, je ta sprejel poseben zakon - Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). Ta tej pravici nudi varstvo s pospešitvenimi pravnimi sredstvi in tudi z možnostjo uveljavljanja zahteve za pravično zadoščenje (3. člen ZVPSBNO). Pravično zadoščenje zagotavlja z izplačilom denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter s pisno izjavo Državnega pravobranilstva oziroma z objavo sodbe, da je bila stranki kršena ta pravica (drugi odstavek 15. člena ZVPSBNO).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄44

Vzdušje za urejanje položaja sodstva po volitvah še težje

dr. Lojze Ude, 17.11.2011

Sodišča

dr. Lojze Ude, Pravna praksa, 44/2011Nikakor ni mogoče očitati ministru za pravosodje in vladi, da nista bila aktivna pri obravnavanju in poskusih reševanja problematike na področju pravosodja. Drugo vprašanje je, ali so bili sprejeti in izpeljani ukrepi (tudi novi zakoni oziroma noveliranje starih) strokovno na mestu in ali so že med
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

ZPCP-2C - nadaljevanje erozije obligacijskega prava

Matjaž Ujčič, 6.10.2011

Obligacije

Matjaž Ujčič, Pravna praksa, 38/2011Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP) je bil takoj po sprejetju deležen številnih kritik in razprav. Junija letos je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2C), s katerim je še bistveno bolj posegel v obligacijske odnose med gospodarskimi subjekti. ZPCP-2C je med drugim uzakonil obvezni tridesetdnevni plačilni rok za voznino ter solidarno odgovornost pošiljatelja in prejemnika za plačilo voznine. V nadaljevanju bom predstavil določbe ZPCP-2C v zvezi s plačilom voznine in izpostavil neprimernost sprejete ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄46

Sodno varstvo sprejemnika ponudbe pri prodaji kmetijskih zemljišč

Danilo Ukmar, 25.11.2010

Lastnina in druge stvarne pravice, Civilni sodni postopki

Danilo Ukmar, Pravna praksa, 46/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄20

Vloga sodnika v civilnih sporih

dr. Lojze Ude, 20.5.2010

Sodišča

dr. Lojze Ude, Pravna praksa, 20/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄14

Zamudne obresti od odškodninskih terjatev in upoštevanje delnih plačil

Danilo Ukmar, 8.4.2010

Obligacije

Danilo Ukmar, Pravna praksa, 14/2010Pred časom so bila v PP objavljena različna razmišljanja spoštovanih in cenjenih kolegov sodnikov, povezana s stališči Vrhovnega sodišča iz načelnega pravnega mnenja, sprejetega na občni seji 26. junija 2002,1 ki so obravnavala problematiko zamude, zapadlosti in valorizacije plačil na račun (delnih ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄31-32

Tožba po 168. členu ZIZ

Danilo Ukmar, 21.8.2008

Civilni sodni postopki

Danilo Ukmar, Danilo Ukmar, Pravna praksa, 31-32/2008Po 168. členu ("Dokaz o dolžnikovi lastnini") Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)1 mora upnik predlogu za izvršbo na nepremičnine priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina.2 Če je lastninska pravica na tej nepremičnini vpisana na nekoga dru...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄19

Pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka ni dopustna!?

Danilo Ukmar, 15.5.2008

Civilni sodni postopki

Danilo Ukmar, Danilo Ukmar, Pravna praksa, 19/2008V številnih primerih prihaja med pravdnimi, nepravdnimi (vključno z zapuščinskimi), pa tudi izvršilnimi postopki do prekinitev, po prenehanju razlogov zanje pa nato do njihovih nadaljevanj (s sklepom o nadaljevanju postopka). Zaradi številnih pritožb zoper izdane sklepe o nadaljevanju postopka, ki j...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄5

Za zakonsko ureditev arbitraže in mediacije

dr. Lojze Ude, 7.2.2008

Obligacije

dr. Lojze Ude, Pravna praksa, 5/2008dr. pravnih znanosti, profesor na PF Univerze v Ljubljani Arbitraža je že stara institucija, namenjena reševanju sporov o pravicah, s katerimi stranke lahko prosto razpolagajo oz. se lahko o njih poravnajo. Arbitraže so zasebna sodišča, ki jih stranke dogovorijo za reševanje sporov in pri kateri...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄49-50

Zmanjšanje zaostankov pri izvršbi

Hans Ulrich Borchert, 21.12.2006

Civilni sodni postopki

Hans Ulrich Borchert, Pravna praksa, 49-50/2006ministrski svetnik, Ministrstvo za pravosodje v ZRN, Resident Twinning Adviser Zmanjšanje sodnih zaostankov pri izvršbi je predmet twinning projekta Evropske unije, ki teče od začetka leta. Projektna partnerja sta Vrhovno sodišče in nemška ustanova za mednarodno pravno sodelovanje IRZ, za kate...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 47(2) 46(2) 44(2)
42(1) 41-42(2) 39-40(1) 38(1)
38-39(1) 31-32(1) 30-31(2) 27(1)
24(1) 20(1) 20-21(2) 19(2)
16-17(1) 14(1) 9(1) 8(1)
5(3) 2(2)

Leto objave

2018(7) 2017(4) 2015(1) 2014(2)
2012(2) 2011(2) 2010(3) 2008(3)
2006(1) 2005(2) 2004(3) 1995(1)
1994(1) 1993(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTU VWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov