O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 145)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Na spletu objavljena fotografija in avtorske pravice

Ana Babnik, 13.9.2018

Intelektualna lastnina

Ana Babnik, Pravna praksa, 34/2018Pri fotografiji, ki je bila predhodno brez omejevalnih ukrepov za preprečitev njenega prenosa in z dovoljenjem imetnika avtorske pravice objavljena na neki spletni strani, gre po odločitvi Sodišča EU za kršitev avtorske pravice, če se jo objavi na drugi spletni strani, četudi z navedbo reference.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Zastaranje kazenskega pregona - razveljavitev pravnomočne sodbe - kaznivo dejanje krive izpovedbe

Avtor ni naveden, 13.9.2018

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2018Zastaranje kazenskega pregona preneha teči s pravnomočnostjo sodbe, v postopku nove razsoje pa se (razen izjemoma) določbe KZ in ZKP o zastaranju kazenskega pregona ne uporabljajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Raziskava o začasnem zadržanju kazni zapora do končne odločitve

Maša Setnikar, 13.9.2018

Kazenski postopek

Maša Setnikar, Pravna praksa, 34/2018Ustaljena praksa obeh najvišjih sodišč o napotitvi v zapor pravnomočno obsojenega, ki še ni izčrpal pravnih sredstev na Vrhovnem in Ustavnem sodišču v Sloveniji, obstaja, a je vse prej kot soglasna. Dvom so vanjo vsadili argumenti iz sodniških vrst. V slovenski pravni teoriji navkljub pomembnosti vprašanja do sedaj še ni bilo nobenih avtorici znanih akademskih razprav. Prav tako še ni bilo nobene primerjalne študije, ki bi razkrila stanje glede zadržanj in morebitne prepričljive argumente za in proti v okolju tradicionalnih ustavnih demokracij. Od tod je zrasla ideja za prvo tovrstno raziskavo tega vprašanja, ki jo je pred kakšnim letom začel DDr. Jaklič in pri kateri sodelujem tudi sama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Uporaba aplikacije eIzvršbe (Vprašanja in odgovori)

Avtor ni naveden, 13.9.2018

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2018Pojasnilo FURS, 4. izdaja, september 2018 Veljavnost od 5. septembra 2018 Vprašanje 1: Na zavihku "Potrjevanje" ni gumba "Potrdi izbrane". Kaj naj storim? (1. julij 2015 in 20. januar 2016) Prosimo, obrnite se na vaše informatike, da vam namestijo komponento za pod
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

(Ne)upravljanje premoženja, odvzetega v kazenskem postopku

Petra Šubernik, 13.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Petra Šubernik, Pravna praksa, 34/2018V prispevku predstavljam v praksi zaznane sistemske pomanjkljivosti v zvezi s postopkom izvršitve odvzema premoženja, ki se v kazenskem postopku odvzame kot premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, z določanjem upravljavcev na ta način odvzetega premoženja in z upravljanjem takšnega premoženja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Neodgovarjanje organa na prejete dopise strank je protipravno

Avtor ni naveden, 13.9.2018

Upravni postopek in upravne takse

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2018Na Varuha človekovih pravic (Varuh) sta se obrnila pobudnika, ki že več kot dvajset let čakata na (raz)rešitev postopka glede denacionaliziranega premoženja - gozda, s katerim upravlja skrbnik za poseben primer. Centru za socialno delo (CSD) sta očitala neodgovarjanje na prejete dopise.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Vezanost kazenske sankcije na sporazum o priznanju krivde

dr. Boštjan Polegek, 13.9.2018

Kazenski postopek

dr. Boštjan Polegek, Pravna praksa, 34/2018Vprašanje omejenosti sodniškega odločanja glede izbire in odmere kazenske sankcije po sodnem sprejemu sporazuma o priznanju krivde med obdolžencem in državnim tožilcem je zakonodajalec izrecno uredil le glede zgornje meje sankcioniranja - sodišče ne sme izreči strožje sankcije od predlagane (dogovorjene).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Določitev čezmejnih stikov otrok s starimi starši po pravu Unije

Zoran Skubic, 13.9.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Zoran Skubic, Pravna praksa, 34/2018Pravica do določitve stikov otrok s starimi starši ima tudi v Sloveniji precej "dolgo brado". Leta 2004 je bila ta pravica na podlagi Konvencije Sveta Evrope o otrokovih stikih (ki je Slovenija še vedno ni ratificirala) izrecno uzakonjena z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (novela ZZZDR-C). Leta 2017 pa se je pravica stikov s starimi starši, ki jo je dotlej podrobneje urejal 106.a člen ZZZDR, preslikala v določbo 142. člena Družinskega zakonika. Tako ima določitev tovrstnih stikov v Sloveniji izrecno domovinsko pravico že od druge polovice leta 2004, kar pa žal ni preprečilo medijsko odmevnih zapletov na tem področju, sploh v luči nedavne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Manuello in Nevi proti Italiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Kakšna je prihodnost avtorske pravice v EU?

Lora Briški, 13.9.2018

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Lora Briški, Pravna praksa, 34/2018"Znašli smo se v resni situaciji," je zbrane na okrogli mizi o prihodnosti avtorske pravice v Evropski uniji (EU), ki je potekala 31. avgusta v klubskem salonu Maxi v Ljubljani, prek videokonference posvaril Axel Voss, poročevalec odbora za pravne zadeve Evropskega parlamenta, CDU/EPP. Dogodek, ki ga je organizirala Slovenska tiskovna agencija, povezoval pa Jernej Šmajdek, je soočil mnenja o predlagani direktivi EU o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Poraba vode je lahko osebni podatek

Matej Vošner, 13.9.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 34/2018Ali je dopustna pravna podlaga za zbiranje podatkov o porabi vode (več kot enkrat mesečno), ki lahko v skladu s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov spadajo med osebne podatke, zgolj osebna privolitev posameznika ali pa je zbiranje podatkov o porabi vode dopustno tudi na drugi - na primer pogodbeni - pravni podlagi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Dogovor o preživljanju v obliki notarskega zapisa

dr. Nana Weber, 13.9.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 34/2018Starejša oseba izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek za starejše osebe: ima premalo lastnih sredstev za preživljanje in polnoletne otroke, ki so dolžni svoje starše preživljati po svojih zmožnostih v skladu s 124. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Center za socialno delo v postopku dodelitve navedenega dodatka od nje zahteva tudi predložitev dogovora o preživljanju med starejšo osebo in polnoletnimi otroki v obliki notarskega zapisa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Objava imen in priimkov članov političnih strank

Matej Vošner, 14.9.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 34/2017Ali je dopustna medijska objava imen in priimkov članov političnih strank?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Pravica do odškodnine pri nemožnosti uporabe: odstop od stoletne prakse

dr. Jurij Toplak, 14.9.2017

Obligacije

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 34/2017Že stoletja velja, da iz načela popolne odškodnine izhaja tudi pravica do povrnitve škode zaradi začasne ne(z)možnosti uporabe stvari. Gre za poseg v pravico do uživanja lastnine, za omejevanje uživanja lastninske pravice. Tipični primeri nemožnosti uporabe so: počitniško hišico začasno zasedejo brezdomci; lastnik v prometni nesreči poškodovanega vozila ga med popravilom ne more uporabljati; najemnik stanovanja, ki ga je zalila voda, med poplavo in obnovo stanovanja ne more uporabljati; žrtev tatvine v umetniški sliki ali kravati ne more uživati, dokler ji ni vrnjena; nogometaš po poškodbi določen čas ne more uporabljati noge.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Negatorna tožba - obstoj stvarne pravice - družbena opravičljivost rušenja objekta

Avtor ni naveden, 14.9.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2017Z odločitvijo, da rušenje objekta ne bi bilo družbeno sprejemljivo (drugi odstavek 25. člena ZTLR), še ni odločeno tudi o tem, ali je graditelj objekta pridobil lastninsko pravico na zemljišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Kaznivo dejanje goljufije na škodo EU med evropskim in nacionalnim pravom

mag. Andrej Ferlinc, 14.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 34/2017Goljufija na škodo Evropske unije (EU) je relativno novo kaznivo dejanje, ki ga je leta 2008 vpeljal Kazenski zakonik (KZ-1) v 229. členu kot specialno obliko goljufije. Zakonodajalec pa je z opisno dispozicijo v zakonski dejanski stan oziroma bit kaznivega dejanja vključil izvršitvena ravnanja, ki precej odstopajo od tradicionalnega pojmovanja goljufije in so pravzaprav značilna za nekatera druga kazniva dejanja. To velja še zlasti za stališče, da je osrednje kaznivo ravnanje storilca pri klasični goljufiji aktivno spravljanje v zmoto z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin. Da gre za poudarjen lex specialis, nam po eni strani kaže omejitev dosega inkriminacije na proračun EU ali "proračune, ki jih upravlja EU".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Prijava nasilja v družini

Patricij Maček, 14.9.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

Patricij Maček, Pravna praksa, 34/2017Kazenski zakonik (KZ-1) od leta 2008 nasilje v družini opredeljuje kot kaznivo dejanje. Izvrši ga tisti, ki v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali z njim drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih pravic spravlja v podrejen položaj v skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Videz nepristranskosti

Hinko Jenull, 14.9.2017

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 34/2017Odločitev predsednika vrhovnega sodišča o izločitvi predsednika in podpredsednice okrožnega sodišča zaradi dvoma v njuno nepristranskost, ker sta komentirala veljavno zakonsko ureditev, odpira širša vprašanja o uporabi tega instituta. Kakšne so podlage odločanja, kje so meje uveljavljene strogosti, ki sega do Beethovnove in Strasbourga, in kakšne bodo posledice za zaupanje v sodstvo pri najširši javnosti, v strokovnih krogih in v sodstvu samem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Novosti ureditve vročanja

Toni Tovornik, 14.9.2017

Civilni sodni postopki

Toni Tovornik, Pravna praksa, 34/2017Novela ZPP-E med drugim določa, da bo moral naslovnik prevzeti vsa sodna pisanja, ki ga bodo čakala na pošti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Ali je notarski zapis izvršilni naslov za procesne obresti?

Gregor Verbajs, 14.9.2017

Civilni sodni postopki

Gregor Verbajs, Pravna praksa, 34/2017Če so določbe o procesnih obrestih zaobsežene v pogodbah, sklenjenih v obliki neposredno izvršljivih notarskih zapisov, izdajajo izvršilna sodišča povsem različne sklepe o izvršbi glede procesnih obresti. Nekatera izvršilna sodišča izdajo sklep o izvršbi tudi za procesne obresti, zopet druga se postavijo na stališče, da notarski zapis ni izvršilni naslov za procesne obresti. Tako se kot bistveno izpostavi vprašanje, ali izvršilna sodišča pri izdaji sklepa o izvršbi na podlagi notarskega zapisa pravilno odrekajo upnikom izterjavo procesnih obresti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Nevestno delo policistov v postopku o prekršku

Avtor ni naveden, 14.9.2017

Prekrški, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2017Hrvaški državljanki (pobudnica) je Policijska postaja Vič (prekrškovni organ) izdala dva plačilna naloga, ker je bivala v Sloveniji brez urejenega statusa prebivališča. Ob izdaji prvega ji je bil v zavarovanje plačila globe odvzet osebni dokument. Kljub temu da je z zahtevo za sodno varstvo zoper ta plačilni nalog (delno) uspela (namesto globe ji je bil izrečen opomin), ji osebni dokument ni bil vrnjen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Nova ureditev revizije v upravnem sporu

dr. Erik Kerševan, 14.9.2017

Upravni spor

dr. Erik Kerševan, Pravna praksa, 34/2017Revizija je izredno pravno sredstvo, katerega cilj je predvsem zagotavljanje enotne uporabe prava prek usmerjanja in poenotenja sodne prakse, s čimer se zagotavlja tudi razvoj prava s strani Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v Republiki Sloveniji. Zaradi poudarjanja navedene vloge Vrhovnega sodišča in poenotene možnosti pristopa strank do revizijske presoje je Zakon o spremembah in dopolnitvah pravdnega postopka (ZPP-E) v svojih prehodnih določbah posegel tudi v ureditev Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in razveljavil nekatere od določb, ki so urejale poseben način ter pogoje za vložitev revizije v upravnem sporu. Ta sprememba bo pričela učinkovati v kratkem, zato kaže nanjo posebej opozoriti tudi na tem mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov kot kolegijski organ?

Nenad Mrdaković, 14.9.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 34/2017Krog zavezancev, ki bodo morali imenovati pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov (ang. Data Protection Officer, v nadaljevanju: DPO) po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (GDPR), bo glede na kriterije iz prvega odstavka 37. člena GDPR dokaj širok. Vzpostavitev DPO, ki je ena izmed ključnih novosti na področju varstva osebnih podatkov, bo relevantna za številne gospodarske subjekte, tako upravljavce kot obdelovalce osebnih podatkov. Omenjeni zavezanci se bodo v okviru implementacije obveznosti po GDPR v svoje poslovne procese soočili tudi z dilemo, ali naj imenujejo notranjega ali zunanjega DPO. Namen danega prispevka je obravnava vprašanj, povezanih z imenovanjem DPO kot internega kolegijskega organa, ter s tem povezanih kriterijev oziroma omejitev, kot izhajajo iz danih pravnih okvirov in nedavno izdanega mnenja Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju: mnenje).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z vidika predvidenih sprememb kazenske zakonodaje

mag. Andrej Ferlinc, 1.9.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 34/2016Razlog za pisanje tega prispevka so predvidene spremembe kazenske zakonodaje (predlog KZ-1 E), ki se nanašajo na kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). V prvem odstavku 240. člena KZ-1 je namreč predvideno črtanje besedila, po katerem naj bi storilec kazenskopravno relevantno le tedaj zlorabil svoj položaj ali dano zaupanje, prekoračil pravice ali opustil dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja, kadar bi posamezna izvršitvena ravnanja storil "zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil škodo". Po predvidenih spremembah bi zadoščala že sama povzročitev škode ali pridobitev premoženjske koristi, saj naj bi bilo inkriminaciji po prvem odstavku 240. člena KZ-1 zgolj dodano besedilo "in s tem sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist ali povzroči premoženjsko škodo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Črtica o zakonodajnem procesu ob noveli ZKP-N

dr. Ciril Keršmanc, 1.9.2016

Kazenski postopek

dr. Ciril Keršmanc, Pravna praksa, 34/2016Tistim, ki še niste imeli privilegija, da pobliže spoznate zakonodajno-reformni proces, predlagam, da si vzamete pol ure in na YouTubu poiščete četrti del angleške serije 'Da, minister' z naslovom 'Veliki brat'. Za potrebe tega uvodnika je ključen del o t. i. kreativni inerciji oziroma tehniki zavlačevanja. Zafrustrirani minister za javno upravo Hacker se po pomoč obrne na svojega predhodnika, ki mu opiše večstopenjsko tehniko zavlačevanja reformnih projektov s strani (pod)sistemov, ki težijo k ohranjanju ustaljenega ravnovesja. Začne se z orientacijsko fazo, s katero je soočena vsaka nova vlada ob poplavi prioritet in novih informacij. Nadaljuje se s potrebo po preučitvi načina doseganja želenih ciljev (to se običajno poveri bolj ali manj širokim delovnim skupinam). Ko so alternativne poti znane, se neodločnim ministrom ponudi rešilna bilka pred odločanjem, in sicer z refokusiranjem od kako na kdaj - z drugimi besedami, opozori se jih, da mogoče ni pravi čas ... Če minister vztraja, je na vrsti faza problemov oziroma izzivov - tehničnih, pravnih in na koncu političnih. Če so interesi po ohranitvi ustaljenega ravnovesja posebej močni, se zaradi zakonitosti kreativne inercije oziroma skakanja od ene prioritete do druge hitro približamo času naslednjih volitev. Takrat je po naravi stvari težko doseči kaj resnično reformnega. Po volitvah se cikel ponovi in pri Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) se ta cikel pri nas ponavlja že več mandatov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Posredovanje pogodbe o zaposlitvi ZZZS in pridobivanje podatkov o upokojitvi delavca od ZPIZ

Irena Vovk, 1.9.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2016Neobvezno načelno mnenje št. 0712-1/2016/1461, 11. julij 2016 1. Ali je dopustno, da delodajalec posreduje celotno pogodbo o zaposlitvi ob prijavi delavca v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1)? Do zdaj je namreč zadostovalo, da je delodajalec ob prijavi priložili le prvo in
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 34

Leto objave

2018(11) 2017(11) 2016(8) 2015(7)
2014(7) 2013(8) 2012(7) 2011(14)
2010(8) 2009(10) 2008(12) 2007(6)
2006(10) 2005(8) 2003(9) 2001(1)
2000(4) 1999(4)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČD ĐEF G H IJ K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov