O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 144)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Pravni pomočnik

Ana Grošelj, 29.5.2014

Sodišča

Ana Grošelj, Pravna praksa, 21/2014Na anglo-ameriškem pravnem območju obstaja nekaj poklicev, ki za našo državo niso značilni, na primer pravni tajnik (ang. legal secretary), pogodbeni odvetnik (ang. contract attorney), pravno-medicinski svetovalec (ang. legal nurse consultant), pravni pisec (ang. legal writer), pravni pomočnik (ang. paralegal). Prav slednji ima zelo širok delovni krog in bi v Sloveniji lahko pomenil dopolnitev dosedanje ponudbe pravnih storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Dvajset let delovnih in socialnih sodišč

Biserka Kogej Dmitrovič, 29.5.2014

Sodišča

Biserka Kogej-Dmitrovič, Pravna praksa, 21/2014Maja je minilo dvajset let od ustanovitve specializiranih delovnih in socialnih sodišč v Republiki Sloveniji. Pristojnost za reševanje delovnih in socialnih sporov so prevzela od sodišč združenega dela. Ob njihovi ustanovitvi so bila uvedena tudi izredna pravna sredstva, o katerih odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Tako je bil zagotovljen enoten vrh sodne oblasti tudi za specializirano sodstvo. Sodišča združenega dela so bila kot posebni organi sodstva ustanovljena leta 1974, zato o specializiranih sodiščih, ki obravnavajo delovne in socialne spore v Sloveniji, lahko govorimo že od tedaj in tako letos poleg dvajsetletnice ustanovitve delovnih in socialnih sodišč praznujemo tudi štiridesetletnico specializiranega delovnega in socialnega sodstva na ozemlju Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Nepristranskost sodnika

Cvetka Horvat, 29.5.2014

Sodišča

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 21/2014Vse bolj aktualna postajajo vprašanja, ali so sodniki neodvisni ter odločajo na podlagi ustave in zakonov1 ali pa padejo tudi pod vpliv drugih dejavnikov, ki odločilno vplivajo na presojo v zadevi tako, da so pristranski in bi morali predlagati svojo izločitev (t. i. odklonitveni razlogi - iudex suspectus). To kaže tudi dejstvo, da smo pred nedavnim vsi sodniki prejeli vabilo Komisije za preprečevanje korupcije, da izpolnimo spletni vprašalnik o moralno-etičnih dilemah, s katerimi se srečujemo v poklicnem in zasebnem življenju,2 in da je na voljo vse več izobraževanj o moralno-etičnih dilemah sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Razmerje med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in stečajnim postopkom

dr. Nina Plavšak, 29.5.2014

Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 21/2014Tako postopek (redne ali poenostavljene) prisilne poravnave kot tudi stečajni postopek se vodi, če je dolžnik insolventen. Namen (cilj, smoter) vodenja glavnega stečajnega postopka je v neposrednem nasprotju z namenom vodenja glavnega postopka (redne ali poenostavljene) prisilne poravnave. Zato glav
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Rei vindicatio - negatorna tožba

Avtor ni naveden, 29.5.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 21/2014Čeprav je tožba za vrnitev stvari namenjena lastniku, kateremu je stvar odvzeta iz posesti, tožba na prenehanje vznemirjanj pa lastniku, katerega lastninska pravica je kršena drugače kot pa z odvzemom stvari, niti teorija niti sodna praksa ne ponujata povsem ostre razmejitve med njima. V določenih primerih, zlasti ko gre za varstvo lastninske pravice na delu nepremičnine, pa to niti ne bo mogoče. Ob izostanku možnosti natančne(jše) razmejitve med tožbama je treba izhajati iz njunega namena in zasledovanega cilja lastnika stvari.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Razpolaganje z zahtevkom za izterjavo sredstev rezervnega sklada

dr. Anita Dolinšek, 29.5.2014

Civilni sodni postopki

dr. Anita Dolinšek, Pravna praksa, 21/2014Upravnik večstanovanjske stavbe je za izterjavo sredstev rezervnega sklada v imenu etažnih lastnikov na Centralni oddelek za verodostojno listino (COVL) vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Kot upnike je (tako kot zahteva računalniška aplikacija) navedel poimensko etažne lastnike. Etažni lastnik, zoper katerega je bil predlog za izvršbo vložen, je vložil ugovor. O zahtevku bo odločalo sodišče v pravdnem postopku. Eden od etažnih lastnikov, naveden na strani upnikov oziroma tožeče stranke, želi tožbo umakniti, saj "se noče tožiti s sosedom". • Ali lahko posamezni etažni lastnik sam umakne tožbo, glede na to, da je naveden kot eden od tožnikov, in kako naj ravna upravnik v tem primeru?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Dobrodošla prizadevanja za sistemsko razdolžitev

Igor Vuksanović, 30.5.2013

Civilni sodni postopki

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 21/2013Vlada želi pripraviti zakonsko podlago za sistemsko razdolžitev gospodarstva. V Sloveniji se danes postavlja temeljno vprašanje: kdaj se dolg pretvori iz individualnega v sistemski, družbeni problem? Kako naj se v tem primeru odzove pravo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Zagovornik - glas otroka kot kolizijski skrbnik?

Alenka Križnik, 30.5.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja

Alenka Križnik, Pravna praksa, 21/2013Pri Varuhu človekovih pravic se je v letu 2006 začel pripravljati projekt Zagovornik - glas otroka. Pilotski projekt naj bi postavil podlago za njegovo vključitev v formalnopravni sistem in s tem zagotovil njegovo implementacijo v zakonodajo na nacionalni ravni. Model naj bi v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah otrokom omogočal ustrezno aktivno sodelovanje v postopkih odločanja. Zagovornik se trenutno imenuje praviloma na podlagi soglasja staršev. Če pa starša ne soglašata, se je v praksi zagovornik postavil z odločbo centra za socialno delo (CSD) kot skrbnik za poseben primer. Menim, da tak zagovornik ni zgolj oseba, ki le predstavlja otrokov glas, ampak skrbnik za poseben primer z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz tega izhajajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Avdio snemanje privolitve udeleženca v raziskavi

Irena Vovk, 30.5.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 21/2013Izvajalca raziskave PIAAC (program OECD za mednarodno oceno kompetenc odraslih, ki bo zagotovil podroben pregled spretnosti odraslih v starosti od 16 do 65 let) zanima dopustnost in primernost, da se privolitev udeleženca v raziskavi za avdio snemanje intervjuja poda tako, da anketar privolitveno izjavo posname. Snemanje (posnel naj bi vsak tretji in deseti intervju) bi se izvajalo za potrebe validacije dela anketarjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Poti in stranpoti insolvenčne zakonodaje

dr. Nina Plavšak, 30.5.2013

Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 21/2013Državni zbor je na seji 23. maja 2013 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (novela ZFPPIPP-E). Spremembe in dopolnitve, ki jih bo uveljavila novela ZFPPIPP-E, lahko strnemo v štiri sklope. V prvi sklop spada
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Pojem skrajne sile v pravu

dr. Andrej Ferlinc, 30.5.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 21/2013Institut skrajne sile je v pravni teoriji predmet številnih razprav in pri študiju kazenskega prava sodi med abecedo proučevanja temeljnih institutov. Toliko bolj je zato opaziti razkorak med praktično uporabnostjo tega instituta in teorijo, saj se večina sodnikov in tožilcev kljub dolgoletni praksi še nikoli ni srečala s primeri, v katerih bi lahko preverili njegovo uporabnost. V kriznih razmerah pa bi lahko institut skrajne sile vendarle pridobil na svoji aktualnosti, če bi ga smeli uporabiti tudi na področju gospodarskega poslovanja. Seveda pa bi potem morali na drugačen način upoštevati nekaj temeljnih elementov, ki jih teorija šteje kot bistvene za ta pravni institut. Nekaj primerjalnopravnih izhodišč je že znanih: tukaj je morda treba opozoriti na avstrijskega avtorja Dithelma Kienapfla, ki je že pred časom opozoril, da kot problem obstaja tudi t. i. gospodarska skrajna sila (nem. wirtschaftlicher Notstand). V normalnih gospodarskih razmerah naj ne bi imela posebnih učinkov, češ da vsak, ki se loti gospodarske dejavnosti, mora prevzeti tudi tveganja takega poslovanja in ravnati v skladu z dolžnostmi, ki jih določajo predpisi. Toda položaj v razmerah gospodarske krize je lahko povsem drugačen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Neupravičena pridobitev - zamudne obresti od neupravičeno obračunanih in plačanih zamudnih obresti od davka

Avtor ni naveden, 30.5.2013

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 21/2013ZUstS - prvi odstavek 1. člena, drugi odstavek 40. člena in 47. člen Tožena stranka je dolžna plačati zamudne obresti na neupravičeno izterjane zneske od dne, ko je z objavo odločbe Ustavnega sodišča odpadla pravna podlaga za njihovo pridobitev in ji je bilo zato znano, da je te zneske pridobila brez podlage. Stališče, da je pravna podlaga za plačilo zamudnih obresti na davčni dolg za čas pred izvršljivostjo odmerne odločbe odpadla šele z dnem, ko je bila odmerna odločba odpravljena, je pravno zmotno, prav tako kot tudi stališče, da lahko v primerih, ko je bil pridobitelj v času pridobitve pošten, prikrajšana stranka zahteva plodove in obresti šele od dne vložitve zahtevka, četudi je pridobitelj postal nepošten že pred tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Ugotavljanje alkoholiziranosti poklicnih voznikov

mag. Nataša Belopavlovič, 30.5.2013

Prekrški, Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 21/2013Smo podjetje za prevoz potnikov v cestnem prometu. Naši vozniki v času opravljanja dela ne smejo imeti v krvi alkohola (0,00 mg alkohola/l izdihanega zraka). V ta namen jih pooblaščene osebe v skladu s sprejetim pravilnikom o ugotavljanju alkoholiziranosti občasno preventivno kontrolirajo. V pravilniku je določeno, da se poleg ugotavljanja alkoholiziranosti z alkotestom ta lahko preverja tudi na druge načine (zaznavanje motenj v obnašanju, zadah itd.). Pri majhnih količinah alkohola pa ti načini niso učinkoviti. Podjetje ne sme dovoliti vožnje vozniku, če ima ta več kot 0,00 alkohola v krvi ali pa je pri preventivni kontroli na primer odklonil alkotest. • Ali lahko v pravilniku o ugotavljanju alkoholiziranosti, da se izognemo množičnemu odklanjanju alkotesta, določimo, da je tudi odklonitev alkotesta hujša kršitev delovnih obveznosti zaposlenega?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Odvzem prostosti v postopku ugotavljanja dolžnikovega premoženja

mag. Mojca Strašek Dodig, 30.5.2013

Civilni sodni postopki, Kazenski postopek

mag. Mojca Strašek-Dodig, Pravna praksa, 21/2013Ustavno sodišče RS je že odločilo, da pri odvzemu prostosti v okviru izvršilnega postopka zaradi ravnanj dolžnika, ki se ne odziva na pozive sodišča za predložitev seznama svojega premoženja in ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen, ne gre za sankcijo, ki bi imela kaznovalni namen, ampak za poskus vplivati na njegovo voljo, naj opravi oziroma opusti ravnanja, ki preprečujejo učinkovito varstvo upnika. Poseg v pravico do osebne svobode je v tem primeru sorazmeren s ciljem zagotovitve učinkovite uresničitve pravice do sodnega varstva. Ravnanja dolžnika, ki zavestno noče izpolniti tistega, kar mu sodna odločba nalaga, na ustavnopravni ravni ni treba zavarovati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Odprava upravne odločbe v pritožbenem postopku in odškodninska odgovornost javnih oblasti

Martin Dekleva, 30.5.2013

Upravni postopek in upravne takse

Martin Dekleva, Pravna praksa, 21/2013V teoriji upravnega prava je uveljavljeno stališče, da načelo zakonitosti omejuje nosilce javnih oblasti v razmerju do posameznikov. V najbolj abstraktnem in širokem pomenu je načelo zakonitosti izvedeno iz načela demokratičnosti in delitve oblasti, pa tudi načela pravne države in vladavine prava, v skladu s katerim je najprej oblast tista, ki je zavezana spoštovati lastno pravo. S tega gledišča so zanimivi teoretični pristopi k vprašanju odškodninske odgovornosti javnih oblasti, saj sodna praksa nakazuje precejšnjo zadržanost pri pravnem priznavanju škode, ki je posamezniku povzročena z nezakonitim oblastnim aktom, zlasti v smeri postavljanja različnih pogojev in oblikovanja pravnih standardov. Zdi se, da se varstvo zakonitosti v upravnem pravu zagotavlja predvsem z uporabo pravnih sredstev, in to je še zlasti očitno na primeru odprave upravne odločbe v pritožbenem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Zatajitev postopkovne pravičnosti

Jaka Pengov, 30.5.2013

Kazenski postopek

Jaka Pengov, Pravna praksa, 21/2013Če prosto po Nietzscheju povzamem, da je bistvo prava postopek, hkrati pa sledim znameniti krilatici filozofije prava 20. stoletja, po kateri je pravo kulturni pojav, ki služi pravičnosti, lahko v aristotelovskem duhu sklenem, da se pravičnost prava in pravnega postopka kaže predvsem na posamičnih, nemalokrat banalnih primerih vsakdana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄21

Obrazložitev zavrnitve predloga za dopustitev revizije

Avtor ni naveden, 2.6.2011

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 21/2011Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 367.c člena Zakona o pravdnem postopku se zavrneta. Ustavna pritožba družbe Izoterm Plama, d. o. o., zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 73/2009 z dne 22. oktobra 2009 se ne sprejme. Ustavna pritožba Sabine Zakrajšek zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 40/2010 z dne 18. marca 2010 in zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2769/2009 z dne 4. novembra 2009 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 2950/2006-II z dne 8. aprila 2009 se ne sprejme.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄21

Ima Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih sploh kakšen pozitiven učinek? (2.)

Ivan Kranjec, 2.6.2011

Obligacije

Ivan Kranjec, Pravna praksa, 21/2011Ali Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP) res preprečuje plačilno nedisciplino? Kratek odgovor je ne. Plačilni roki, kot so navedeni v ZPreZP, so na papirju sicer videti odlično, vendar pa je žal tako, da zakon za njihovo kršitev ne predvideva nobene konkretne sankcije. Kdor ne bo plačal obveznosti v predpisanem roku, jo bo pač moral prijaviti v prvi krog obveznega pobota po zapadlosti, nato pa bo lahko s plačilom povsem nekaznovano odlašal še naprej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄21

Osebni podatki dolžnikov, katerih terjatve so odpisane

Irena Vovk, 2.6.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 21/2011Člani sveta šole so na seji odločali o odpisu terjatev (zlasti za neplačilo prehrane itd.) za leto 2009, saj so bila po poročilu vodstva zavoda izčrpana vsa pravna sredstva za izterjavo. Ali svet zavoda potrebuje osebne podatke dolžnikov za odločanje o odpisu terjatev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄21

Razsojeno

Toni Tovornik, 2.6.2011

Civilni sodni postopki

Toni Tovornik, Pravna praksa, 21/2011Izvajalec del je vložil tožbo proti naročniku, ki mu ni v celoti poplačal opravljenih del v zvezi z izgradnjo kanalizacije, in zahteval neplačano razliko. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku s sodbo ugodilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄21

Interna evidenca USB-ključev kot osebni podatki

Irena Vovk, 2.6.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 21/2011V okviru sistema zaščite želijo na ministrstvu vgraditi kontrolo priklapljanja zunanjih USB-naprav, in sicer tako, da bodo vnesli nekatere informacije o službenih in neslužbenih USB-ključih (in drugih napravah). Ko bo lastništvo USB-naprav vzpostavljeno, bodo blokirali vse neslužbene USB-naprave. Njihovo uporabo bodo dovolili le v izjemnih primerih. Ali je to v skladu z ZVOP-1?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄21

Lažji vpis etažne lastnine

Irena Vovk, 2.6.2011

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Irena Vovk, Pravna praksa, 21/2011Predlog novele Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL-A) naj bi odpravil ovire, ki so jih sodišča zaznala ob triletnem izvajanju zakona. Cilj novele je torej uspešno dokončanje postopka za vzpostavitev etažne lastnine s sodno odločbo na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in postopka za določanje pripadajočega zemljišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄21

Posredovanje psihiatričnih izvidov osebnemu zdravniku

Irena Vovk, 27.5.2010

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 21/2010Ali mora psihiater izvid poslati osebnemu zdravniku, tudi če pacient zatrdi, da bo to storil sam? Ali mora psihiater izvid poslati osebnemu zdravniku, tudi če pacient izrazi zahtevo, da se izvida ne posreduje? Ali je dopustno na obrazec psihiatričnega izvida dodati pripombo, da je pacient dolžan izv...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄21

Kaznivo dejanje grdega ravnanja

Avtor ni naveden, 27.5.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 21/2010Črtanja kaznivega dejanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja iz Kazenskega zakonika ni mogoče opredeliti kot dekriminacije takega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄21

Prelaganje

Alenka Leskovic, 27.5.2010

Sodišča

Alenka Leskovic, Pravna praksa, 21/2010Članek iz revije Pravna praksa.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 21

Leto objave

2014(6) 2013(10) 2011(6) 2010(7)
2009(5) 2008(10) 2007(8) 2006(12)
2004(7) 2003(9) 2002(9) 2001(5)
1998(11) 1997(8) 1996(5) 1995(9)
1993(5) 1991(12)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H IJ K L MNO P QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov